Visoke temperature lahko resno ogrozijo zdravje, še posebej pri ranljivejših skupinah ljudi. Z doslednim upoštevanjem priporočil za ravnanje v vročinskih obdobjih pa lahko tveganja bistveno zmanjšamo ali celo preprečimo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje, kako se soočati z vročinskim valom.
Koga lahko vročina najbolj ogrozi?
Vročinski valovi lahko najmočneje prizadenejo starejše, otroke in nosečnice.
Posebno ranljivi so tudi bolniki z boleznimi, ki vplivajo na sposobnost telesa za uravnavanje toplote, gibljivost ali presojo – to so na primer osebe s srčno-žilnimi obolenji, obolenji dihal, sladkorno boleznijo, obolenji ledvic, duševnimi motnjami, bolniki z drisko, bruhanjem ali povišano telesno temperaturo. Vplivajo lahko tudi nekatera zdravila.
Ogrožene so osebe s socialno-ekonomskimi težavami, kot so brezdomci, socialno izolirani posamezniki in tisti z oteženim dostopom do zdravstvenih storitev.
Povečano tveganje imajo tudi ljudje, ki bivajo v slabših stanovanjskih pogojih – v podstrešnih stanovanjih, slabo prezračenih prostorih ali brez klimatskih naprav. Nevarnosti so izpostavljeni tudi delavci na prostem ter mestni prebivalci, saj so mesta pogosto vročinska žarišča.
Katere težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne zdravstvene težave. Pogoste posledice so:
- kožni izpuščaji
- vročinski krči
- vročinska izčrpanost
- omedlevica (kratkotrajna izguba zavesti)
- vročinska kap
Kako preprečiti zdravstvene zaplete zaradi vročine?
Za zaščito pred vročino je ključno, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. To lahko dosežemo na več načinov.
Pomembno je, da se umaknemo v senco, hladne ali naravne prostore. Fizično aktivnost omejimo na jutranje in večerne ure, ko je temperatura nižja. Uživajmo lahko hrano v manjših obrokih, nosimo primerna oblačila in zaužijmo dovolj tekočine.
Posebno pozornost namenimo ranljivim skupinam. Opazujmo znake pregretosti in nikoli ne puščajmo nikogar v zaprtem avtomobilu.
V primeru pregretja posameznika umaknemo na hladno in ga hladimo. Če pride do vročinske kapi, takoj pokličemo zdravniško pomoč. Nezavestnemu ne dajemo tekočine. Ob nenavadnih težavah se vedno posvetujmo z zdravnikom.
Na kaj še moramo biti pozorni?
Med 10. in 17. uro poiščimo senco in se zaščitimo pred soncem. Nosimo sončna očala, pokrivalo in primerna oblačila, ter uporabljajmo zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem vsaj 30 (UVA in UVB). S kremo zaščitimo nepokrito kožo, kot so obraz, uhlji in hrbtišča rok.
Pazimo tudi na kakovost hrane, saj se v vročini hitreje pokvari. Zdravila shranjujemo skladno z navodili proizvajalca.
