Slovenija še vedno nima urejenega sistema za obdelavo vseh komunalnih odpadkov – večino jih pošiljamo v tujino, kar postaja vse dražje in bolj tvegano. Zdaj pa je vlada sprejela uredbo, ki omogoča gradnjo dveh novih sežigalnic.
Več kot tri četrtine slovenskih komunalnih odpadkov še vedno konča v tujini. A zdaj je država končno potegnila črto pod to zanemarjeno področje.
Ena od sežigalnic naj bi stala tudi v Mariboru.
»V Energetiki Maribor ne govorimo o sežigalnici, ampak o sistemu za energijsko izrabo odpadkov.
In res je, mi smo prepričani, da je to za mesto Maribor korak v smer za čistejši zrak,« pravi Jože Hebar, direktor Energetike Maribor.
V Mariboru 50 tisoč ton odpadkov
Cena izvoza odpadkov v tujino narašča, zmogljivosti v bližnjih državah pa so vse bolj omejene. Zaradi tega Slovenija vse pogosteje pošilja odpadke v oddaljene države.
Medtem se doma kopičijo odpadki, kar po opozorilih okoljskega ministra prinaša tudi večje tveganje za požare. Ena od rešitev je tako gradnja novih sežigalnic.
Po trenutno predvideni razdelitvi bi lahko v sežigalnici Ljubljani obdelali 130.000 ton, v Mariboru 50.000 ton in v Celju 40. 000 ton odpadkov na leto.
Skupna zmogljivost treh obratov tako znaša 220.000 ton letno, od tega 140.000 ton v okviru gospodarske javne službe.
Mariborčani razdvojeni
Napovedana gradnja sežigalnice na Teznu med Mariborčani sproža različne odzive.
Med vprašanimi Mariborčani prevladuje podpora ideji o lokalni sežigalnici, saj verjamejo, da bi z njo bolje poskrbeli za lastne odpadke in zmanjšali odvisnost od tujine.
Nekateri poudarjajo, da je smeti treba razumeti kot surovino in ne zgolj breme – zakaj bi jih plačevali drugim, če jih lahko sami uporabimo v korist mesta?
»Smeti so denar,« pravi mimoidoči na mariborskih ulicah.
Drugi poudarjajo, da je pomembno, da se odpadki ne kopičijo v naravi in na divjih odlagališčih, ampak se ustrezno predelajo.
Ob tem pa kljub podpori opozarjajo, da mora biti lokacija premišljeno izbrana in da je treba zagotoviti čim manjše vplive na okolje.
Eden izmed sogovornikov je bil tudi kritičen in meni, da čeprav je objekt potreben, ni nujno najboljša rešitev za okolje.
Zrak v Mariboru ne bo slabši
Mariborski župan Saša Arsenovič skrbi Mariborčanov razume, a jih skuša pomiriti.
Prepričan je, da z izbiro najsodobnejše tehnologije zrak v mestu ne bo slabši, kot je danes, ko se odpadki pogosto kurijo neurejeno in brez nadzora.
»Če bi mi lahko, kot smo dolgo, te smeti vozili okrog po svetu in se delali, da niso naše, ali pa da za nas ne morejo biti koristne, bi to razumel.
Danes pa je šla tehnologija tako naprej, da verjamem, da bomo izbrali takšno tehnologijo, da zrak v seštevku prav gotovo ne bo slabši, kot sedaj, ko imamo nešteto kurišč in samovžigov in požarov,« pojasnjuje župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.
Pot je še dolga
A do gradnje sežigalnice v Mariboru je še kar dolga pot. Vsaka lokacija bo morala najprej skozi zahteven postopek preverjanja ustreznosti.
Uredba narekuje uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, koncesionarji pa bodo izbrani prek mednarodnega javnega razpisa, ki naj bi bil objavljen do poletja.
Če bo šlo vse po načrtih, bi prve pogodbe lahko podpisali v začetku leta 2026.
Cena ogrevanja predvidljiva
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo napovedujejo, da bi lahko nova ureditev dolgoročno znižala stroške za gospodinjstva – tako pri odvozu odpadkov kot pri ogrevanju.
Mariborski župan pa ob tem izpostavlja še eno prednost.
»Kar je seveda najbolj pomembno - cena ogrevanja bo predvidljiva, lahko jo bomo načrtovali, ker bomo vedeli, koliko imamo energije iz smeti in koliko bo ta naprava stala, ko bomo to seveda vedeli,« še dodaja Arsenovič.
Možnost širitve sistema daljinskega ogrevanja
Po ocenah Energetike Maribor bi nova sežigalnica pomenila več kot le stabilnejšo ceno ogrevanja, saj bo z novimi viri tudi možnost širitve sistema daljinskega ogrevanja, zaradi česar bo zrak v mestu čistejši.
Če bo šlo vse po načrtih, bi Maribor svojo prvo sežigalnico lahko dobil v nekaj letih. Do takrat pa bodo ključni postopki preverjanja, odločitve na državni ravni in predvsem soglasje lokalnega okolja.
Jasno pa je, da se bo morala Slovenija – tudi z Mariborom – kmalu naučiti poskrbeti za svoje smeti doma.
