Po prenovi avtobusnega sistema v Mariboru se je med uporabniki razširilo nezadovoljstvo. V javnem pozivu županu Arsenoviču in Marpromu zdaj zahtevajo dostopen, uporaben in ljudem prilagojen javni prevoz. Kaj točno zahtevajo?
Prenova mestnega avtobusnega prometa v Mariboru, ki je začela veljati konec januarja, velja za eno največjih prometnih sprememb zadnjih let.
Z novim omrežjem šestih glavnih, trinajstih povezovalnih in dvanajstih integriranih linij sta Mestna občina Maribor in javno podjetje Marprom želela vzpostaviti sodobnejši, preglednejši in učinkovitejši sistem javnega prevoza. Cilji prenove so bili visoki: boljša dostopnost, večja frekventnost, preglednejši vozni redi in boljša povezanost s ključnimi točkami v mestu.
Toda medtem ko so nekateri spremembe sprejeli pozitivno, se je pri številnih uporabnikih pojavilo razočaranje. Prepričani so, da spremembe večjemu številu potnikov bolj škodijo, kot koristijo: povezave so postale manj dostopne, poti daljše, prestopanja pogostejša, mnogi deli mesta in obrobja pa so slabo ali sploh niso več vključeni v omrežje.
Zato so se občani združili v Pobudo za boljši javni potniški promet ter danes na župana Mestne občine Maribor in vodstvo Marproma naslovili obsežen javni poziv z natančno oblikovanimi zahtevami. Pričakujejo, da bodo odgovorni nanje odgovorili najpozneje do 9. maja.
Kritika slabih povezav in izključenosti uporabnikov
V uvodu javnega poziva so pobudniki izpostavili globoko razočaranje nad spremembami, ki naj bi javni prevoz izboljšale, a so v praksi marsikomu onemogočile dostop do ključnih točk v mestu.
»Mnogi zdaj zamujamo v službo in šolo. Zaradi neobstoječih večernih avtobusov ne moremo zvečer z javnim prevozom na nobeno športno tekmo ali kulturno prireditev. Invalidi, bolni in starejši, še posebej s Tezna, ne moremo niti do bolnice,« opozarjajo pobudniki.
Prepričani so, da trenutna ureditev ne podpira ciljev trajnostnega razvoja in podnebne odgovornosti.»Marsikdo med nami, ki je prej avtobuse redno uporabljal, je prav zaradi teh sprememb prisiljen sesti v osebni avtomobil. S tem se povečuje gneča na cesti, ustvarjajo se prometni zamaški,« so med drugim zapisali v Pobudi za boljši javni potniški promet.
Zahteve po vključevanju, dostopnosti in frekventnosti
V pozivu so občani izrazili ogorčenje nad tem, da je bila prenova prometnega sistema izvedena brez vključevanja uporabnikov. Po njihovem mnenju je bil sistem načrtovan brez posluha za potrebe ljudi. Kritični so do tega, da Mestna občina Maribor ni upoštevala komentarjev s posvetovanj in dopisov, številne pripombe pa so bile ignorirane.
Zahtevajo, da se v prihodnje potniki, lokalne skupnosti ter zaposleni v javnem prometu vključijo v odločanje o poteku linij in voznem redu.
Ob tem izpostavljajo tudi slabe delovne pogoje zaposlenih v Marpromu, ki po njihovem mnenju vplivajo na kakovost storitev, in poudarjajo, da je njihova izboljšava ključna za razvoj funkcionalnega sistema.
Kaj še zahtevajo?
Kot opozarjajo pobudniki, javni promet ne sme temeljiti na logiki dobička, temveč mora delovati kot javna dobrina – dostopna vsem in prilagojena življenjskemu ritmu mesta.
Zmanjševanje števila voženj zaradi domnevne nerentabilnosti ocenjujejo kot nesprejemljivo. Pozivajo k večji frekventnosti, tudi na linijah z manj potniki, kjer bi se po njihovem mnenju po potrebi lahko uporabljala manjša vozila.
Kritični so do neuravnoteženosti sistema: medtem ko imajo nekateri predeli, kot je Brezje, v prometni konici šest odhodov in štiri v večernih urah, imajo Zrkovci le enega, zvečer pa nobenega.
Zaradi takšnih razlik zahtevajo »vzpostavitev novih postajališč na območju med linijama 3 ali 16 in Brezjem, preusmeritev linije 3 ali 16 na območje modre/oranžne trase, kot alternativa za večjo dostopnost ter izenačitev frekvence linije 9 z linijo 3 tudi ob vikendih in praznikih«.
Opozarjajo tudi na neustrezno koordinacijo med linijama P in G, ki bi morali biti usklajeni in omogočati enostavno prestopanje brez dolgotrajnega čakanja. »Prestopanj naj bo čim manj, saj je za starejše to naporno in utrujajoče,« so med drugim zapisali.
Naj avtobusne linije sledijo življenju v mestu
V pozivu zahtevajo tudi, da se javni promet bolje uskladi z življenjem v mestu. Avtobusi morajo po njihovem mnenju voziti glede na dejanske potrebe delavcev in dijakov, z večjo pogostostjo v jutranjih in popoldanskih konicah, vključno z zgodnjimi in poznimi urami.
Prav tako naj se prilagajajo dogajanju v mestu – kulturnim dogodkom, športnim tekmovanjem in prireditvam, ki danes pogosto potekajo brez možnosti večernega javnega prevoza.
V času šolskih počitnic opozarjajo, vozni red ne sme biti drastično okrnjen, saj številni uporabniki tudi takrat potrebujejo reden dostop do mestnih storitev.
Zahtevajo bolj urejena, varna in dostopna postajališča, posebej za starejše in gibalno ovirane. V bližini Univerzitetnega kliničnega centra Maribor želijo omogočiti varno izstopanje in neposreden dostop do zdravstvenih storitev, kar trenutni sistem po njihovem mnenju onemogoča.
