Kako zdravi so Mariborčani? Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje razkrivajo, da je mesto v nekaterih kazalnikih pod slovenskim povprečjem, drugje pa beleži spodbudne premike. Na katerih področjih izstopamo?
Zdravje prebivalcev ostaja eno ključnih meril kakovosti življenja v lokalnih skupnostih. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v začetku aprila objavil letno poročilo Zdravje v občini 2025, v katerem je predstavil kazalnike za leto 2023. Poročilo ponuja vpogled v zdravstveno stanje Slovencev ter omogoča primerjavo med občinami.
Podatki za celotno državo kažejo, da je bilo leta 2023 več pozitivnih premikov kot nazadovanj. Po več letih naraščanja se je zmanjšala bolniška odsotnost, opazno se je povečala udeležba v presejalnih programih Zora in Svit, nekoliko nižja je bila tudi umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj in samomorov.
Ob tem se je izboljšala varnost v prometu, saj je bilo manj nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji. Nekateri kazalniki pa še vedno opozarjajo na izzive – na primer večje število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni ter duševnih motenj in nižja precepljenost otrok proti nalezljivim boleznim.
Kako pa se je v primerjavi z državnim povprečjem odrezal Maribor?
Manj bolniške in manj poškodb v nesrečah
Maribor se je v nekaterih kazalnikih odrezal ugodneje od državnega povprečja. Tako smo na območju občine v letu 2023 zabeležili nižjo povprečno bolniško odsotnost kot na območju celotne Slovenije – delovno aktivni prebivalci so v povprečju izkoristili 16,1 koledarskega dne, medtem ko je bilo slovensko povprečje 19 dni.
Še posebej ugoden je bil kazalnik bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v prometnih nesrečah: ta je znašal 0,4 na 1000 prebivalcev, kar je več kot polovico manj od slovenskega povprečja (1,0). Tudi delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji je bil v Mariboru nižji kot v preostalem delu države.
Višja stopnja umrljivosti zaradi samomora
Pozitiven premik je hkrati viden pri srčno-žilnih boleznih – stopnja hospitalizacij zaradi srčne kapi je bila v Mariboru 1,7 na 1000 prebivalcev, starih med 35 in 74 let, kar je nekoliko manj kot slovensko povprečje (1,9). Tudi pri starejših je bil v Mariboru zaznan nižji delež zlomov kolka: 5,2 na 1000 starejših, medtem ko je bilo na državni ravni to 6,1.
Zaznali so tudi nižjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora kot v preostalem delu države – v Mariboru je znašala 16 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
Slabša odzivnost v presejalnih programih
Manj spodbudni so podatki o preventivnih pregledih. V Mariboru je bilo v program Svit, ki odkriva raka debelega črevesa in danke, vključenih 59,4 odstotka prebivalcev, kar je skoraj šest odstotkov manj od državnega povprečja (65,3 odstotka).
Podobno velja za program Zora za odkrivanje raka materničnega vratu, kjer je bila odzivnost 70,3 odstotka, slovensko povprečje pa je doseglo 74,5.
Nižja udeležba v teh programih pomeni manjše možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni, ki so ob pravočasnem zdravljenju pogosto dobro obvladljive.
Telesna pripravljenost otrok in skrb za starejše
Kazalniki o telesnem fitnesu otrok v Mariboru kažejo rezultate blizu slovenskemu povprečju, kar pomeni, da otroci v mestu ohranjajo zadovoljivo raven telesne aktivnosti.
Delež uporabnikov pomoči na domu je prav tako primerljiv s slovenskim povprečjem, kar nakazuje, da so storitve za starejše v mestu dostopne in učinkovite.
