Države v Evropski uniji ugotavljajo, da se je revščina v zadnjem letu nekoliko zmanjšala, a nevladne organizacije opozarjajo, da to ni nujno razvidno na terenu.
Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti revščini nevladne organizacije opozarjajo, da pomoči ne iščejo le brezposelni, ampak vedno pogosteje tudi zaposleni z nizkimi prihodki. Po nekaterih ocenah se je tako revščina kljub gospodarski rasti v določenih delih prebivalstva poglobila.
Tudi vrsta pred vrati humanitarnega skladišča v Mariboru, kjer vsako sredo razdeljujejo pakete pomoči s hrano, ne kaže na to, da bi se stopnja revščine v mestu zmanjševala. »Nekje v povprečju prihaja med 500 in 600 ljudi, kar pomeni v teži hrane nekje med sedem in osem ton se razdeli,« pojasnjuje Iztok Krebs, vodja humanitarnega skladišča Rdeči križ Maribor. In tako je vsako sredo.
Razdeljujejo pakete sklada Evropske unije, ki na osebo vsebuje štirje litre mleka in liter olja ter po kilogram moke, riža, testenin, pa še konzervirana paradižnik in fižol. Tudi mariborsko humanitarno društvo Up-ornik ima polne roke dela. Trenutno rešuje starejšo ženičko pred deložacijo.
»Zaradi hude bolezni in zaradi izjemno nizkih prihodkov, ki jih ima, je pravzaprav tik pred tem, da ostane brez doma. Je popolnoma sama, na svetu nima nikogar, ki bi ji lahko pomagal,« pove Boris Krabonja in vrst Up-ornika. Podobnih zgodb ni malo.
Pod prag revščine vse pogosteje padejo tudi tisti, ki imajo redne prihodke. »Vedno več je upokojencev z nizkimi pokojninami, tudi tistih, ki so v rednem delovnem razmerju oziroma so v službi, ampak plača ne zadostuje plačilu vseh položnic,« opaža Krebs in poudari:
»To, kar mi razdeljujemo, ni dovolj za cel mesec, ampak ni takšen problem v hrani, kot je v finančnih sredstvih.«
-
Slovenija | 0 komentarjevReven je vsak sedmi Slovenec
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije pod pragom revščine v Sloveniji živi 268.000 ljudi. A to ni realna slika, meni Krabonja: »Prag revščine je 614 evrov, a to pomeni, da če imaš 615 evrov, da več nisi reven? Dajmo si naliti čistega vina. Tudi, če statistično gledano en evro presegaš cenzus praga revščine, to ne pomeni, da lahko normalno živiš.«
Lokalne nevladne organizacije se tako težko strinjajo z ugotovitvijo Evropske unije, da je revščine v zadnjem letu manj.
