Mariborska regija je na prvem mestu pri pogostosti uporabe gotovih jedi iz pločevink, jušnih koncentratov, omak za testenine in podobno, saj jih vsaj enkrat tedensko uživa desetina prebivalcev.
Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane, izpostavlja lakoto ter opozarja na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa medtem opozarjajo, da so tudi znotraj Slovenije opazne precejšnje nenakosti na področju zdravega prehranjevanja.
Razlike se kažejo celo na geografski ravni, saj je več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu države. Vzroke za to gre vsaj deloma pripisati socialno-ekonomskim razlikam, izobrazbeni strukturi in razvojni deprivilegiranosti posameznih okolij.
Novejši podatki kažejo, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. V povprečju se še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti.
Kako je v Mariboru?
Pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja v zdravstveni regiji Maribor znaša 54,4 odstotka, kar je za 4,0 odstotne točke več, kot je povprečje Slovenije.
Zanimivo je, da je mariborska regija na prvem mestu tudi pri pogostosti uporabe gotovih jedi iz pločevink, jušnih koncentratov, omak za testenine in podobno, saj jih vsaj enkrat tedensko uživa desetina prebivalcev.
Nezdravo se prehranjuje vsak drugi Slovenec
Sicer pa je raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije leta 2016 pokazala, da se tudi v splošnem nezdravo prehranjuje približno polovica Slovencev, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti.
Nezdrava prehrana je opazna predvsem pri moških, mlajših odraslih, manj izobraženih in socialno-ekonomsko ranljivejših.
Med ugodnimi trendi so medtem večji delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, ter manjši delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Uspeh lahko menda pripišemo številnim uvedenim programom in ukrepom, ki se sistematično izvajajo že več let.