Vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije na obisku pri mariborskih kolegih.
Vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije je v sklopu drugega regijskega obiska v novem mandatu predsednice Bojane Beović obiskalo Maribor ter s tamkajšnjimi zdravniki in zobozdravniki razpravljalo o aktualnih izzivih in priložnostih za izboljšanje zdravstvene oskrbe v regiji. Po besedah Beović so težave precej podobne kot drugje po državi.
Po eni strani gre za slabo kadrovsko stanje na primarni zdravstveni ravni, zato lahko prihaja do neustrezne obravnave bolnikov in pomanjkanja oskrbe bolnikov na domu, kar pa po drugi strani hkrati pomeni prevelik priliv bolnikov na sekundarno in terciarno raven.
»Kakor to velja za ljubljansko, je enako to zlasti velika težava tudi za mariborsko regijo. To seveda lahko podaljšuje čakalne vrste na sekundarni in terciarni ravni,« je dejala predsednica zbornice. Po njenih besedah si vsi želijo boljše organizacije zdravstva v Sloveniji, ki bo upoštevala potrebe prebivalstva, saj so te zagotovo drugačne kot pred desetletji, pa ji ne sledijo tudi kadrovske potrebe po zdravstvenih delavcih.
Nepopularna urgentna medicina
Po njenem mnenju je potrebno bistveno boljše povezovanje med vsemi ravnmi zdravstva, ki bi omogočilo celostno obravnavo bolnikov, za kar pa potrebujemo organizacijske prijeme na sistemski ravni. Ob tem je dejala, da ni težava v povečevanju števila specializacij, pač pa v tem, da se mladi zdravniki že nekaj časa ne odločajo za tiste specializacije, ki bi jih najbolj potrebovali.
Izrazito nezanimanje po njenih besedah vlada na področju urgentne medicine, medtem ko na področju družinske medicine vendarle opažajo vsaj minimalen napredek, pri čemer upa, da pri tem ne gre le za trenutno dogajanje.
O problematiki onkološke in infekcijske klinike v UKC Maribor posebej niso govorili, saj na to področje zbornica ne more vplivati, je pa Beović poudarila, da so prostorski pogoji, v katerih delajo slovenski zdravniki, marsikje resnično slabi. To pa je tudi del pogojev dela, na katere opozarjajo, kadar izražajo željo, da bi ohranili javno zdravstvo na primerni ravni.
O predlagani noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, na temo katere so se s predstavniki vlade sestali 25. oktobra, je dejala, da se pozneje na to temo niso več srečali. »Sta pa takrat predsednik vlade in ministrstvo za zdravje naše pripombe vzela na znanje in zdaj čakamo njihov odgovor, kako jih bodo vključili v predlog spremembe zakona,« je dejala predsednica zdravniške zbornice, ki prav tako še čaka na pojasnila ministrstva, kaj bo z ambulantami za neopredeljene po novem letu.
Flis o sodelovanju
Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis je po obisku povedal, da so razpravljali o številnih stvareh, ki tarejo slovensko zdravstvo, še posebej pa terciarne ustanove, kakršen je tudi njegov zavod. V njih se namreč izzivi kar nizajo, od investicij do preobremenjenosti urgentnega centra, ker nekatere zdravstvene ustanove v regiji ne izvajajo več neprekinjenega zdravstvenega varstva in ga prenašajo na obe osrednji slovenski ustanovi.
»Vseh seveda ne sami ne zdravniška zbornica, ne moremo rešiti, ker gre za veliko sistemskih težav. Tiste izzive, ki pa jih lahko rešujemo skupaj, jih rešujemo, saj imamo dobre medsebojne odnose in dobro sodelujemo na vseh ravneh, tudi ko gre za specializacije,« je dejal Flis.
Kako je na primarni ravni?
Po besedah direktorja Zdravstvenega doma Maribor Jerneja Završnika se na primarni ravni najpogosteje srečujejo s pomanjkanjem kadra ter izrazito podfinanciranostjo. Za celotno primarno zdravstveno varstvo je namreč po njegovih podatkih namenjenih le 780 milijonov od skupaj pet milijard evrov velikega kolača.
Še ena težava, ki se je po njegovem mnenju nihče ne zaveda dovolj, pa so dolgotrajni bolniški staleži, ki trenutno že presegajo 800 milijonov evrov in so torej celo višji od sredstev, ki so namenjeni primarni zdravstveni ravni.
V ZD Maribor se kadrovskih težav lotevajo tako, da kadre iščejo predvsem v državah nekdanje Jugoslavije. Kot je dejal, so doslej pripeljali pet pediatrinj in pediatrov ter osem zdravnic in zdravnikov družinske medicine, ki so v postopku pridobivanja dovoljenj za delo. Dve od teh zdravnic sta medtem delo že začeli, je še dodal Završnik.
