Se v vašem domu soočate s simptomi, kot so rdeče in razdražene oči, neprestano smrkanje, težave z dihanjem in spanjem, glavoboli, v skrajnih primerih celo s pljučnico? Mnogi morda pomislite, da ste na kaj alergični, a kaj ko vsi testi pokažejo negativne rezultate? Za Mariborinfo se je oglasila 43-letna nevrofizioterapevtka D. R. iz Maribora, ki se je po preselitvi na novo lokacijo znebila številnih, nenavadnih simptomov.
“Ko sem še živela v starem bloku v Novi vasi, sem trpela za alergijskim rinitisom in konstantno srbečimi očmi, zaradi česar sem bila prepričana, da sem alergična na pršico ali prah. Trpela sem tudi za nemirnim spancem. Ko so mi zdravniki po testiranju zagotovili, da nimam nobene od teh alergij, mi ni bilo jasno, kje bi še lahko bil problem. A zanimivo, simptomov nisem imela nikdar v službi, le ko sem prišla domov. Tako sem ugotovila, da je problem očitno v bivalnem okolju. Pozneje, ko sem se preselila v energetsko varčnejšo hišo, napravljeno iz povsem naravnih materialov, sem nekje naletela na članek o tako imenovanem simptomu bolnih stavb. Vse, kar sem prebrala, se je ujemalo z mojimi simptomi, katerim je očitno botrovala prav stavba, v kateri sem bivala,” je dejala za Mariborinfo.
Azbest, plastika, mineralne volne …
Se sliši nenavadno, kajne? A v bistvu gre za zgodbo, ki se ponavlja že stoletja. Ko so v Edvardijanski Angliji azbest v veliki količini dodajali vsem gradnikom stanovanjske stavbe, se še niso zavedali potencialni nevarnosti tega rakotvornega materiala, zaradi katerega so ljudje nekega dne na lepem zboleli za neozdravljivo obliko raka. Četudi smo se azbesta (večinoma) že rešili, pa so na pohodu tudi novi materiali, o domnevni kvaliteti katerih so prepričani tudi nekateri gradbeniki. Da bi se prepričali o potencialnih nevarnostih stavb, v katerih se nahajamo vsak dan, smo kontaktirali Petra Goloba, strokovnjaka za ekološko gradnjo in certificiranega projektanta za pasivne hiše.
Velik problem v stanovanjskih stavbah je vlaga
Po njegovih besedah je sindrom bolnih hiš pojav, ko več napačnih odločitev povzroči za prebivalce nevarno okolje (povzročanje bolezni) a tudi krajšo življenjsko dobo stavbe. Problem za zdravje predstavljajo predvsem prisotnost vlage in »slab zrak«, kot posledica neprimernih in/ali napačno vgrajenih materialov. V sodobnem gradbeništvu sta se tako uveljavili disciplini »gradbene fizike«, ki se ukvarja s funkcionalnim sestavljanjem materialov, ter »gradbena biologija«, ki proučuje vpliv materialov na psihofizično stanje prebivalcev, povedano poenostavljeno.
»Vlaga je seveda največji povzročitelj nastajanja bakterij, gliv, zdravju škodljive plesni, propadanju materialov in večanju energetskih izgub skozi materiale. Ko imamo vlago v materialih in premajhno izmenjavo zraka, lahko hitro opazimo pojav plesni, posledično pa glavobole, alergije, astmo in druge težave z dihali, slab spanec in vse kar temu lahko sledi,« pojasnjuje.
Ni vse odvisno od materialov
Velikokrat se pri znanju glede izgradnje stavb zanašamo na gradbenike, ki pa včasih nimajo primernega znanja o za bivanje neškodljivi izgradnji stavb. Tako lahko deloma zaradi pomankljivega znanja, deloma površnega dela, pa tudi zaradi poplave "dobrih" materialov na trgu, konkurenčne borbe, finančnih in drugih omejitev graditeljev, prihaja do napak pri izgradnji. Sama gradnja ali obnova mora biti dobro načrtovana, izvedba pa natančna in brez nepotrebnih špranj v toplotnem ovoju stavbe. Slednje se da tudi preizkusiti z meritvami zračne prepustnosti ovoja.
Za nečist zrak svojega doma smo delno krivi tudi sami
Kot nam je zaupal Golob, pa lahko zdravju škodijo celo naravni materiali, tako mineralni (beton, kamena volna, steklo ...) kot rastlinski (les, slama, lan), četudi niso obdelani s kemičnimi dodatki:
»Zakaj? Vsi materiali, predvsem pa tudi pohištvo, oblačila, zemeljsko sevanje (radon), različne aktivnosti ljudi (pranje, kuhanje, umivanje, ...) oddajajo hlape, vonjave in na tak ali drugačen način povzročijo nasičenost zraka z različnimi spojinami oziroma povzročijo spremembo sestave zraka (meri se stopnja CO2, lahko pa tudi odstopanje idealnega razmerja kisika, dušika in vodika, … ), ki več ni primeren za ljudi.«
Poskrbimo, da bo hiša dobro toplotno izolirana, sestavi paroprepustni, izvedba zrakotesna in da bomo prostore primerno prezračevali (z odprtimi okni ali še bolje z ustreznimi napravami).
Stiropor je kot vreča čez glavo
Namesto stiroporja lahko v hišo vgradimo recimo lesne vlaknene, celulozne ali konopljine plošče, ki se bolje sušijo in so boljši toplotni izolatorji. Dober izolator je celo navadna slama. A kaj, ko se v praksi dogaja vse kaj drugega. Namesto paroprepustnih materialov, ki bi v hiši uravnavali količino vlage, se danes vgrajujejo nevarni materiali z dodatki iz plastike, stiropori, mineralna ter steklena volna, pa tudi nepotrebna sredstva za kemično impregnacijo lesa.
V primeru stiroporja je tako, da je problematična že sama proizvodnja, saj se pri njej izloča plin, ki ga lahko označimo kot velikega sokrivca pri ustvarjanj ozonske luknje. »Če bi proizvajalce obdavčili po porabi elektrike, stiropor ne bi bil več najcenejša toplotna izolacija. Je torej velik porabnik elektrike,« nam je zaupal Golob. Stiropor prav tako zelo zmanjša paro-prepustnost sten (je kot vreča čez glavo).
»Posledica je povečana vlaga v stenah, ki zmanjša izolativnost vgrajenih materialov in nudi odlične pogoje za razvoj mikroorganizmov, plesni in vse večjih živali, od mravelj, metuljev pa vse do lastovk,« je dejal Golob.
Delci mineralne volne se zapičijo v naša pljuča
Podobno količino energije porabijo tudi mineralne volne (steklena in kamena vlakna), ki se nahajajo že v praktično vsaki hiši. Problematične so zaradi mikrovlaken z bodičasto strukturo, ki se ob dihanju zapičijo v pljuča, telo pa teh delcev potem ne more izločiti, kakor denimo rastlinski prah iz lesa ali sena.
Kako se zaščititi?
Predvsem poskrbite, da se boste pri preverjanju kvalitete vašega doma obrnili na usposobljene strokovnjake. Tudi od prodajalcev nepremičnine lahko zahtevate strokovno mnenje gradbenega biologa ali energetskega svetovalca, da izdela energetski pregled z analizo toplotnih mostov (gradbena fizika) in naborom nasvetov za vzpostavitev varnega bivališča.
