Naj krofi v Mariboru izpod pridnih rok študentov: Smo res veseli in tudi posebno počaščeni

Krofi so v pustnem času nepogrešljiv priboljšek in skorajda ni pekarnice ali trgovine, iz katere v pustnem času ne diši po slastnih krofih. A zvezde letošnjega pusta v Mariboru so bili krofi študentov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor.

Do pustnega torka so na lični stojnici na začetku Cafove ulice študenti ponujali skrbno pripravljene krofe v petih različnih okusih. S kvaliteto in slastnimi polnili so navdušili Mariborčane, bralci Mariborinfo pa so jih na spletnem glasovanju izbrali za naj krofe v Mariboru.

»Nam ta naziv pomeni zelo veliko,« je za Mariborinfo povedala direktorica šole Tanja Angleitner Sagadin: »Smo res veseli in tudi posebno počaščeni, da je naš krof osvojil ta laskavi naziv najboljšega krofa v mestu.«

Ta naziv ima za njih še poseben pomen, saj primarno niso slaščičarska šola, ampak dejejo poudarek kulinariki kot taki: »Za nas je že zaradi tega projekt Krof poseben projekt, ker to ni naše vsakodnevno opravilo. Študenti se s tako vrsto dela srečajo zgolj enkrat na leto.« 

Študenti krofe pripravljali s skupnimi močmi in veliko motivacije

Projekt je prvič zaživel lani, letos ga je izvajala druga generacija študentov. Direktorica meni, da so študenti ta projekt res vzeli za svojega, lotili so se ga s timskim duhom in veliko motivacije. 

»Bili so popolnoma zagnani, bili so vključeni v vsak korak dela, tudi že v začetku študijskega leta v pripravo marmelade,« razlaga: »Mislim, da se je to navdušenje študentov in tudi zaposlenih potem prestavilo v odraz glasovanja.«

Slastni pustni krofi so bili del diplomskega projekta Krof 7, ki so ga izvrstno izpeljali štirje študentje –  Petra Brenk, Tadej Cvetko, Luka Bahar in Lovro Maček.

Veseli so, da je projekt tako dobro uspel, med študenti pa že nastajajo načrti za naslednji pust: »Študentje so se že začeli pogovarjati o tem, kdo bo vodja projekta naslednje leto. Tako da vidimo, da to postaja nekaj tradicija, ki jo želimo nadaljevati tudi mi.«

Nekateri na krofe čakali že pred odprtjem stojnice

Deset dni pred samim pustom so na začetku Cafove ulice postavili stojnico in začeli s prodajo krofov. Zanimanje za krofe je bilo na začetku malo manjše, a nato povpraševanje iz dneva v dan naraščalo. 

»V tistih ključnih dneh, mislim, da prvič že prejšnji četrtek, smo morali stojnico tudi malenkost zapreti, ker je krofov zmanjkovalo,« je povedala direktorica. Stojnica se je vsak dan odprla ob osmi uri zjutraj, a se je zgodilo, da so nekateri na krofe čakali že pred tem. 

»Odziv je bil neverjeten,« dodaja Angleitner Sagadin: »Videli smo, da Mariborčani ne kupujejo samo po dveh krofov na enkrat.« Kot pravi, so kupci želeli šest krofov, pa tudi deset in dvanajst.

Meni, da je kupce prepričala kakovost: »Verjetno je res kakovost govorila v prid našim krofom, ker v nasprotnem primeru jih ne bi kupovali v tako velikih številkah.«

Za delo poprijela tudi direktorica šole

Ker je želela videti, kako poteka vsa priprava in prodaja krofov, se je direktorica Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor za dva dni tudi sama pridružila študentom. Tako je še bolj začela ceniti ves trud in ročne spretnosti, ki so jih v projekt vložili študenti.  

»Ni industrijskega dela,« je povedala: »Vsak krof se ročno napolni, ročno obrne, ročno vzame ven, vse se res pripravi izključno z dobro voljo in motivacijo vseh vpletenih.«

»Meni kot direktorici šole je tudi bilo pomembno biti del tega procesa, da vidim, kako velik je angažma študentov pri tem,« dodaja direktorica. 

Najbolj priljubljena še vedno klasika

Sebastjan Plevčak, vodja Restavracije Sedem, je že tekom projekta za Mariborinfo povedal, da so pozitivno presenečenim nad zanimanjem: »To je projekt, ki je zdaj že drugo leto in zgleda, da se je res prijel, da so ljudje so željni tega našega domačega krofa.«

Pravo pustno vzdušje so pričarali s krofi v petih okusih. Na voljo je bila klasična marelična marmelada, pa tudi krofi z jurkino kremo, vaniljino kremo, nekoliko bolj posebna sta bila krofa z lešnikovo kremo in pistacijo. Letošnja posebnost je bil tudi veganski krof. 

Kljub vsem okusom, pa Mariborčani in Mariborčanke še vedno prisegamo na klasiko. »Lešnik in pistacijo imajo bolj ali manj vsi radi, jurka je štajerski sinonim,« pravi Plavčak: »Marelica pa je tista, ki nas še vedno spomni na babice, ki so nam pekle krofe in polnile z domačo marelično marmelado.«

Recept za dober krof? Prava temperatura in ljubezen

Na vprašanje, kaj naredi krof res dober, Plavčak odgovarja, da je recept temperatura cvrenja in ljubezen s strani študentov. Projekt Krof7 je študentski projekt: »To je diplomska naloga štirih študentov, ki s svojimi kolegi in pod našim vodstvom mentorjev peljejo to zgodbo.« 

Krofi imajo tako dodatno sestavino, pravi: »Dušo in ta kanček ljubezni iz strani študentov, ki so se lotili tega projekta kot nekega njihovega otroka. To je tisto, kar daje krofom poseben okus.«

A ob tem izpostavlja, da je seveda treba paziti na temperaturo, kako se krof vzhaja, da ni testo premokro, presuho, da je res dobro stepeno: »Lokalne surovine, ki gredo v naš krof so tudi pomembne, dajo to piko na i.«

Del izkupička v dobrodelne namene

Ob tem ima projekt tudi dobrodelno noto. Restavracija Sedem bo v sodelovanju z Lions klubom Piramida Maribor del krofov in izkupička od prodanih krofov namenila za projekt Donirana hrana.

Stojnica je na začetku Cafove ulice stala vse do pustnega torka, 21. februarja. Če želite poskusiti najboljše krofe v Mariboru, boste tako morali počakati do naslednjega pusta. 

Študenti pa medtem že razmišljajo o tem, s kakšnimi okusi bodo razveseljevali naslednje leto.