Jakob Zapušek je pediater, ki si je s svojim delom, odnosom in profesionalnostjo prislužil naziv Moj pediater. To je povedal za Ptujinfo.
Tudi letos je revija Viva s pomočjo svojih bralcev izbrala naj zdravnike Slovenije. Po navadi je revija izbrala tudi posebno priznanje zdravniku, ki je prejel največ glasov.
Letos so ta naziv izpustili, saj so si naziv, kot pravijo, zaslužili vsi.
Letošnji nagrajenci so bili nevrolog Dejan Georgiev, pediater Jakob Zapušek, ginekolog in porodničar Aljoša Preskar, splošna zdravnica Nataša Podbregar, zobozdravnik Boštjan Novšak, hematolog Samo Zver, specialistka javnega zdravja Urška Ivanuš, kardiologinja in specialistka vaskularne medicine Julija Tepeš, diabetolog Milivoj Piletič, dermatologinja Tamara Levičnik, revmatologinja Svjetlana Drljača in onkolog Domen Ribnikar.
Ime, pri katerem ste zagotovo zastrigli z ušesi, je Jakob Zapušek. Je ptujski pediater, ki se je rodil v Slovenj Gradcu. Za Ptujinfo je spregovoril o svoji karierni poti, ptujski bolnišnici in lepih ter težkih trenutkih svojega dela.
Izjemni pediater dela v ptujski bolnišnici
Jakob Zapušek je osnovno šolo in gimnazijo končal v Velenju, kjer je živel vse do lanskoletne preselitve v Lenart. Je prva generacija zdravnikov iz mariborske medicinske fakultete, študij pa je zaključil celo kot najuspešnejši študent svoje generacije.
Spremlja pa ga tudi kulturno udejstvovanje. Izpostavi, da je bil med študijem pet let zborovodja Mešanega akademskega pevskega zbora Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. S tem so zadnje, torej peto leto, okronali z zlato plaketo strokovne komisije na regijskem tekmovanju pevskih zborov na Ptuju in dobili še prvo nagrado občinstva.
Zapušek je bil za svoje delo odlikovan s strani rektorja univerze. Ta mu je izročil listino za pomembne kulturne dosežke.
»Na te dni se spominjam z velikim veseljem in nostalgijo, saj smo vsi člani zbora, kljub napornemu študiju, dihali za ta zbor in dosegli neverjetne rezultate.
Zasluge za to gredo še zlasti prvi predsednici in prvemu predsedniku zbora ter zagnanosti vsakega od 60 pevk in pevcev, kolikor nas je bilo ob koncu študija,« je zadovoljen pediater.
Kot nam zaupa, je bila pediatrija zmeraj njegova prva želja. Priznava, da je morda za trenutek pomislil tudi na študij anesteziologije, a nikoli posebej resno.
V času osnovne in srednje šole v Župniji Sveta Marija Staro Velenje je delal z otroci v okviru otroškega in mladinskega pevskega zbora, ki ga je vodil.
»Zaradi svoje majhnosti znamo bolj ceniti drug drugega«
Ptujska bolnišnica je med manjšimi, kar ima po njegovem mnenju zagotovo svoje prednosti. V kolektivu se dobro počuti, so povezani, saj se zavedajo pomena sodelovanja in pripravljenosti za prilagajanje.
»Prav zaradi svoje majhnosti znamo bolj ceniti drug drugega, v velikih kolektivih je to po mojih izkušnjah manj prisotno,« za Ptujinfo pojasni pediater.
Zelo rad dela s predšolskimi otroci, ki mu popestrijo vsakdan. S svojo otroško navihanostjo pokažejo, kako se veseliti drobnih stvari v življenju.
Deček, ki je opazil lepo narisano rožico na steni v ambulanti, deklica, ki bo dobra vila - to so pogovori z malimi junaki, ki mu lepšajo vsakdan.
»To so otroci, ki ti pokažejo, kako se veseliti malih drobnih stvari v življenju, kar v vsakodnevnem življenju prepogosto pozabljamo,« pravi in dodaja: »To so doživetja, ki ti ogrejejo srce in v večini kolegic in kolegov pediatrov ohranjajo otroški duh in malo navihanosti.«
A poklic zdravnika je lahko tudi naporen. Kaj je najbolj boleč košček dela? »Obravnava kritično bolnih otrok,« je kratek. Na oddelku ali v porodnišnici - kakorkoli, je to zagotovo najbolj stresen del pediatričnega dela, dodaja.
Izbrali ste ga pacienti, a kaj ga loči od večine?
Jakob Zapušek je zdravnik, ki ste ga z nazivom Moj pediater okronali prav pacienti. Kaj ga torej loči od večine? Na vprašanje okleva, vprašanje je zahtevno, odgovori.
V prvi vrsti meni, da mora biti dober pediater predvsem dober strokovnjak. To je najpomembnejše, bolj pomembno od prijaznosti - ta je le nadgradnja v odnosu do otrok in staršev.
Čas, ki ga lahko namenijo pacientom, je strogo odmerjen, kar zelo vpliva na dejstvo, da pediater ali zdravnik na splošno velikokrat ne more uveljaviti vseh lastnosti dobrega zdravnika, ki jih sicer ima.
Razlaga tako, kot bi starš staršu
Zapušek je tudi sam ponosen očka dveh sinov. Kako starševstvo vpliva na delo, ki ima toliko opraviti prav z družinsko celico? Odgovarja, da se sama percepcija dela s starševstvom ni spremenila, a je postal bolj življenjski pri dajanju navodil.
»Bolj po domače bi rekel, manj soliš pamet staršem z nekimi klišeji kaj in kako mora otrok obvladati, jesti, ubogati, početi to in ono, ker iz prve roke vidiš, da otroci niso po knjigi in da je resnično življenje eno, teoretiziranje pa drugo,« pravi.
Tako sam trdno verjame, da vsak strokovnjak, ki dela z otroki, bistveno bolje opravlja svoje delo, če ima tudi sam starševsko izkušnjo. Gre za razumevanje - starš starša lažje razume kot strokovnjak obravnavanca, je jasen.
»Zaupanje. To je ključno.«
Zaupanje otroka in staršev - to je ključno, meni pediater. Za zaupanje otroka se potrudi preko otrokovim letom primernega odnosa in komunikacije, za zaupanje staršev pa preko polne vključitve v obravnavo kot enakopravnih partnerjev, ki lahko zdravnika vprašajo vse, izrazijo tudi strahove in pričakovanja.
Za to je potreben čas in potrpljenje. Slednje je vrlina posameznika, opaža, časa pa zdravnikom sistemsko zmanjkuje.
»Starši pa so vedno bolj pod vplivom Google informacij in forumskih debat, ki pa zasadijo vanje samo strah in delne informacije, ki so najbolj dramatične in iztrgane iz konteksta,« pove.
A, nadaljuje, tudi to je naloga zdravnika. Prisluhniti, pojasniti in zaradi zaupanja doseči, da starš verjame strokovnjaku.
Ponosen je na naziv Moj pediater, saj to pomeni priznanje za celotno pediatrično ekipo - vključno z administracijo, sestrami in celoten sistem dela. Tako del uspeha pripisuje tudi svojim sodelavcem in sodelavkam, ki pacienta sprejmejo, ga obravnavajo, še preden se v proces vključi zdravnik.
»In kot prišlek iz Koroške na osrednjo Štajersko lahko rečem, da je ta prijaznost in toplina ob začetku službe v Splošni bolnišnici Ptuj tudi mene prevzela. Zato jemljem to priznanje kot priznanje vseh nas za dobro delo in ne mene osebno,« še poudarja.
