Po dolgoletnih bojih je le uradno postala žena »štajerskega princa«, nadvojvode Janeza. Govorimo o Anni Plocl, ki je znana predvsem po specialitetah v štajerski kulinariki.
Prejšnji vikend smo pisali o štajerskem princu, Janezu Habsburško-Lotarinškem oziroma ljudsko nadvojvodi Janezu, ki je bil med drugim zaslužen za razvoj Štajerske, njenega vinogradništva in pričetka gradnje južne železnice. Kot smo omenili, pa je bil poročen z Anno Plochl, hčerko načelnika poštne postaje.
Kdo je Anna Plochl?
Z nadvojvodo Janezom pa sta veljala za prava ljubljenca ljudskih src. Anna Plochl se je rodila 6. januarja 1804 v mestecu Bad Aussee, poštarju Jakobu Plochlu in Anni Pilz. Ker je bila najstarejša od 13 otrok, je po materini smrti tudi prevzela skrb za gospodinjstvo.
Že pri petnajstih letih, leta 1819, je spoznala nadvojvodo Johanna, bolje pa sta se spoznala v letih 1821/22. Zaradi stanovske razlike in pritiskov brata, cesarja Franca I., do poroke, načrtovane leta 1823 ni prišlo, zapisuje Elke Hammer-Luza v članku Zdravilišče Dobrna v prvi polovici 19. stoletja v očeh zdraviliške gostje Anne Plochl.
Kljub temu pa je hči meščanskega rodu živela ob nadvojvodi, predvsem v Vordenbergu ob vznožju štajerskega Erzberga, »kjer je Janez deloval kot fužinarski mojster« in imel svoj plavžarski obrat. Tam je sama tudi prevzela upravljanje.
Zaradi nasprotovanj pa sta preživljala težavna leta in bila prisiljena v izredno diskreten odnos. Po šestletnem boju za dovoljenje avstrijskega cesarja sta se naposled, 18. februarja 1829, le skrivaj poročila, a je Franc I. svojemu bratu dovolil uradno objavo zakona šele leta 1833. Leto kasneje je bila Anna Plochl imenovana za baronico von Bradenhof.
Leta 1839 sta dobila sina Franza, ki mu je ob rojstvu pripadal naziv grofa, ki ga je moral pri Metternichu pridobit nadvojvoda. Tako je tudi Anna leta 1850 dobila naziv grofica von Meran, s svojimi pozitivnimi lastnostmi pa si je kmalu pridobila spoštovanje v višjih družbenih krogih.
Danes pa je znana predvsem po svojih kuharskih mojstrovinah in receptih, ki še danes veljajo za specialitete v štajerski kulinariki.
Že pri petnajstih letih, leta 1819, je spoznala nadvojvodo Johanna, bolje pa sta se spoznala v letih 1821/22. Zaradi stanovske razlike in pritiskov brata, cesarja Franca I., do poroke, načrtovane leta 1823 ni prišlo, zapisuje Elke Hammer-Luza v članku Zdravilišče Dobrna v prvi polovici 19. stoletja v očeh zdraviliške gostje Anne Plochl.
Kljub temu pa je hči meščanskega rodu živela ob nadvojvodi, predvsem v Vordenbergu ob vznožju štajerskega Erzberga, »kjer je Janez deloval kot fužinarski mojster« in imel svoj plavžarski obrat. Tam je sama tudi prevzela upravljanje.
Zaradi nasprotovanj pa sta preživljala težavna leta in bila prisiljena v izredno diskreten odnos. Po šestletnem boju za dovoljenje avstrijskega cesarja sta se naposled, 18. februarja 1829, le skrivaj poročila, a je Franc I. svojemu bratu dovolil uradno objavo zakona šele leta 1833. Leto kasneje je bila Anna Plochl imenovana za baronico von Bradenhof.
Leta 1839 sta dobila sina Franza, ki mu je ob rojstvu pripadal naziv grofa, ki ga je moral pri Metternichu pridobit nadvojvoda. Tako je tudi Anna leta 1850 dobila naziv grofica von Meran, s svojimi pozitivnimi lastnostmi pa si je kmalu pridobila spoštovanje v višjih družbenih krogih.
Danes pa je znana predvsem po svojih kuharskih mojstrovinah in receptih, ki še vedno veljajo za specialitete v štajerski kulinariki.
Z nadvojvodo sta na skupni poti preživela 26 let, po njegovi smrti pa nadaljevala njuno poslanstvo in še posebno skrb namenila socialno šibkejšim. Tako je po njej tudi poimenovana otroška bolnišnica v Gradcu.
Umrla je 4. avgusta 1885.
