V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se je kadrovska situacija v zadnjem tednu nekoliko izboljšala, v naslednjem mesecu pa pričakujejo začetek gradbenega projekta.
Strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Matjaž Vogrin je opisal trenutno epidemiološko situacijo v ustanovi: »Število hospitaliziranih covid pacientov se ves čas giblje na zgornjem robu naših zmogljivosti, to je okoli 200. Od tega je med 45 in 50 pacientov takšnih, ki potrebujejo intenzivno terapijo, ker so umetno predihavani na ventilatorjih.«
Razkril je še, da lahko »z zadovoljstvom poročam, da se je kadrovska situacija v zadnjem tednu nekoliko izboljšala. Število odsotnih z delovnega mesta je bilo še prejšnji teden izjemno visoko, konkretno zaradi covid okužb, karantenskih odločb, varovanja otrok – tistih, ki so v vrtcih in v prvi triadi osnovne šole je bilo prejšnji teden 300, v zadnjem tednu pa se je zmanjšalo na 220, tako da nekoliko lažje dihamo. Na različnih oddelkih pa je situacija različna.«
UKC Maribor dobiva montažni objekt za paciente z akutno covid boleznijo
Vogrin pa je še priznal, da so »v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor izjemno veseli sklepa vlade z dodatno investicijo, ki bo reševala covid epidemijo v naši ustanovi. Gre za gradbeni projekt, ki je bil najprej predstavljen na ministrstvu za zdravje, to je potrdilo dokumentacijo in včeraj smo prejeli sklep vlade.«
Pojasnil je, da »gre za hitro montažni objekt, ki bo namenjen covid pacientom v okviru drugega vala epidemije in seveda potencialnega tretjega vala epidemije, ki ga pričakujemo v mesecu januarju, februarju, verjetno tudi marcu. V tem objektu bodo nastanjeni pacienti z akutno covid boleznijo in tudi tisti, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo.«
Pričetek gradnje v roku enega meseca
Strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je razkril, da »načrtujemo pričetek gradnje v roku najkasneje enega meseca. Sama gradnja naj bi se zaključila po optimalnih načrtih v roku treh mesecev.«
»Izgradnja takšnega objekta je nujno potrebna, saj se bodo na ta način sprostile kapacitete v ustanovi, ki so potrebne za zdravljenje pacientov, ki niso okuženi s koronavirusom. Tudi ti so v času covid epidemije prikrajšani in moramo nujno poskrbeti tudi za njih,« je dejal.
Zdravstvo po tretjem valu pričakujejo latentno fazo
»Glede na epidemiološke napovedi v celotni Evropi pa pričakujemo po izvenetju drugega oziroma tretjega vala epidemije latentno fazo, ki bo verjetno trajala dolge mesece, morda leto ali dve,« je še razkril.
Pojasnil je, da v času latentne faze ne pričakujejo velikega števila bolnikov, pa vendar jih bo nekaj deset v njihovi ustanovi: »Zanje bo potrebno poskrbeti tako, da njihova diagnoza ne bo vplivala na drugo delo v našem centru. Zavedati se je potrebno, da bo v času latentne faze potrebno zelo intenzivirati delo z bolniki, ki nimajo koronavirusa in ki so v tem času gotovo prikrajšani. Potrebno bo skrajšati čakalne dobe.«
Po epidemiji načrti za gradnjo nove infekcijske stavbe
Vogrin pa je še razkril, da je v Univerzitetnem kliničnem centru »po zaključku epidemije načrtovana gradnja nove infekcijske stavbe in v tem času bo potrebno poiskati mestno lokacijo za celotni infekcijski oddelek.« V času gradnje načrtujejo selitev infekcijskega oddelka v ta hitro montažni objekt, kar bo trajalo dve ali tri leta.
Predstojnik Oddelka za kardiokirurgijo Miha Antonič pa je spregovoril o trenutnem delovanju oddelka in o sodelovanju z drugimi zdravstvenimi ustanovami.
Povedal je, da so bili »na oddelku v luči trenutni epidemioloških razmer prisiljeni prilagoditi delo. Zmanjšali smo število operacij, trenutno operiramo s približno polovično kapaciteto. Vzrok je v pomanjkanju intenzivnih postelj in ostalega kadra, ki je prerazporejen na covid oddelke.«
Dejal je, da operirajo le »nujne bolnike in pri tem dobro sodelujemo z ostalimi bolnišnicami in Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani, ki je tudi kardiokirurški center. Tudi oni so v podobni situaciji, zato smo od njih prevzeli nekaj pacientov in jih operirali pri nas.«
Njbrž pa so prav zdravstveni delavci tisti, ki se najbolj veselijo konca epidemije, potrjuje Antolič: »Želimo si, da bi se razmere čim prej umirile, da lahko začnemo normalno delati, saj so se nedopustno dolge čakalne dobe še podaljšale.«
