Vlada potrdila spremenjen načrt za okrevanje in odpornost.
Vlada je danes po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča potrdila predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost.
V njem ostaja financiranje projekta ljubljanske medicinske fakultete, izloča pa se projekt nove infekcijske klinike v Mariboru, ki ga bodo financirali iz domačih sredstev in po realnejši časovnici.
Vlada si je prizadevala, da v načrtu ohrani naložbe, ki bodo lahko v največji meri sledile načrtovani in zelo tesni časovnici. Zdaj bo predlog sprememb z dokumentacijo v Bruselj posredovala v formalno uskladitev in potrditev, končno potrditev pa pričakuje jeseni, je na današnji novinarski konferenci povedal minister.
Vse načrtovane naložbe v okviru načrta morajo biti zaključene do sredine leta 2026
»Eden od glavnih kriterijev, s katerimi si je vlada pomagala pri identifikaciji naložb, je bil časovno tveganje. Vse načrtovane naložbe v okviru načrta morajo biti zaključene do sredine leta 2026, ko je treba Evropski komisiji posredovati zadnji zahtevek za plačilo,« je bil jasen.
V predlogu načrta je vlada ohranila gradnjo kampusa Vrazov trg ljubljanske medicinske fakultete. Ta po njegovih besedah teče po načrtovani časovnici, dobili so zagotovila, da bo lahko izveden v časovnem okviru načrta.
»Evropski komisiji predlagamo, da za izvedbo naložbe zagotovi financiranje 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, 12 milijonov evrov bomo zagotovili iz domačih virov,« je povedal.
Spremembe v primeru nove infekcijske klinike v Mariboru
Spremembe pa so prišle za naložbo v gradnjo nove infekcijske klinike v Mariboru.
»Časovnica izvedbe projekta se občutno zamika in obstaja veliko tveganje za izvedbo do sredine 2026,« je povzel minister in dodal, da se je vlada zato odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici.
Prilagodili bodo tudi finančno konstrukcijo za izvedbo naložbe zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče v delu protipoplavnih projektov. Tudi ti projekti se po besedah ministra ne izvajajo po časovnici.
»Vlada bo komisiji predlagala, da za to zagotovi okvirno 120 milijonov evrov povratnih sredstev, in ne prvotno predvidenih 280 milijonov evrov,« je povedal in dodal, da bo ostalo država izvedla prav tako z domačimi viri in po svoji realnejši časovnici.
Za izvedbo ukrepov načrta za okrevanje in odpornost se tako skupaj predvideva 2,16 milijarde evrov, od tega 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev ter dodatnih 122 milijonov evrov sredstev na podlagi načrta RePowerEU.
Vlada komisiji predlaga tudi prestavitev določenih mejnikov in ciljev. »To pa ne pomeni, da so sredstva izgubljena, lahko pa več kot polletni zamik pomembno vpliva na pošiljanje zahtevkov za plačilo obrokov,« je še povedal. Če se prilivi v proračun ne bodo izvajali kot načrtovano, bo morala država zagotoviti sredstva začasno iz integralnega vira, za kar je po njegovih navedbah zagotovila pravne podlage.
Kot je spomnil Boštjančič, je vlada k pripravi predloga pristopila zaradi spremenjenih okoliščin, predvsem znižanja razpoložljivih nepovratnih sredstev mehanizma zaradi boljše razvitosti v letih 2020 in 2021, inflacije in dodatnih sredstev za doseganje ciljev omenjenega evropskega načrta za večjo energetsko neodvisnost RePower EU.
V okviru novega poglavja načrta RePower EU bo Slovenija izvedla dodatna reformna ukrepa. »V tem okviru se načrtuje uveljavitev zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih obnovljivih virov energije in zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu,« je navedel.
Ob tem se načrtuje štiri dodatne naložbe za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami obnovljivih virov, učinkovito rabo energije in razogljičenje v gospodarstvu. Vlagalo se bo v krepitev distribucijskega omrežja električne energije in infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, je naštel.
Po njegovih besedah je izvajanje načrtovanih projektov v polnem teku, denimo gradnja nove veterinarske fakultete v Ljubljani, nekaj pa je zaključenih. Med njimi je spomnil na nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Jesenice, nadgradnjo železniške postaje Grosuplje in na stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru.
