Članek je nastal v sodelovanju z gospodarskim uredništvom časnika Delo.
Slovenska vlada – pristojno ministrstvo z drugimi – se trudi, da bi graškemu podjetju Magna Steyr ponudila boljše konkurenčne pogoje in ga s tem privabila v Slovenijo. To je v četrtek javno zatrdil predsednik vlade Miro Cerar. Po tem so se v premierovem kabinetu zavili v molk – včeraj od tam v uredništvu Dela niso dobili odgovora na vprašanje, na katerih področjih je država pripravljena tujemu investitorju, kot je na primer Magna, priti naproti.
Kje so možnosti, da gre iz okvirov, kot jih določa zakonodaja oziroma so načelno predvideni, da bi se investitor v iskanju najprimernejše lokacije za širitev vendarle odločil za Štajersko in ne za kako drugo regijo zunaj naše države.
V javni agenciji Spirit, ki je pristojna za izvajanje ukrepov za spodbujanje tujih neposrednih investicij, pa so povzeli spodbude, ki so na voljo podjetjem v Sloveniji in tistim, ki prihajajo na novo.
Organizacija ni učinkovita, procesov ne obvladamo
Prejeli pa smo pojasnila ministrstva za okolje in prostor (MOP), kjer prav zdaj nastajajo popravki zakonodaje s področja urejanja prostora. Ravno to, tako številni gospodarstveniki, občine ..., je velik konkurenčni minus naše države. Postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj za gradnjo poslovnih objektov so predolgi, to pa odbija (tuje) investitorje. A na MOP se ne strinjajo: »Ko so postopki prostorskega načrtovanja v teku, lahko država in občine največ storijo z učinkovito organizacijo in obvladovanjem procesov. Zamud ne gre pripisovati zakonskim zahtevam, kot se to praviloma dogaja – v zakonu o prostorskem načrtovanju je vseh administrativnih postopkov za približno sto dni – temveč predvsem neusklajenemu delovanju deležnikov in pomanjkljivemu projektnemu vodenju in odločanju. Primeri dobre prakse kažejo, da je mogoče te postopke peljati učinkovito in v predvidenih rokih.«
Največ lahko naredijo občine
Kot je razumeti odgovor ministrstva, lahko na tem področju za to, da zadržimo potencialne vlagatelje, največ naredijo občine (in država). In sicer s pravočasnim vnaprejšnjim prostorskim načrtovanjem zadostnih površin na primernih lokacijah, tako da so za investitorje na voljo, ko jih potrebujejo, in ne, da jih šele takrat začnejo ustvarjati. »Postopki prostorskega načrtovanja so namreč zahtevni, saj vključujejo veliko število deležnikov, ki medsebojno usklajujejo različne zakonsko opredeljene in varovane javne interese, vključevati morajo sodelovanje javnosti, prav tako pa so pogosto potrebne še ustrezne okoljske presoje. Tovrstni postopki praviloma povsod v konkurenčnih oziroma primerljivih državah terjajo določen čas, zato se prednost lahko doseže predvsem s pravočasnim predvidevanjem in odzivanjem,« predlagajo na MOP, kjer so lani začeli celovito prenovo prostorske in gradbene zakonodaje, osnutki bodo ponovno v javni obravnavi predvidoma oktobra.
S spremembami med drugim hočejo povečati prožnost prostorskega načrtovanja, da se bodo lahko bolj ažurno odzivali na aktualne potrebe v prostoru, spremembe in poenostavitve so predvidene za pridobivanje gradbenih dovoljenj. »Nastajajoča zakonodaja uvaja tudi mehanizem posebnega vladnega telesa za odločanje in usmerjanje postopkov na tem področju, ki bo lahko odločalo tudi o prevladi javnega interesa. Možnost hitrega spreminjanja namenske rabe ni primerna za potrebe načrtovanja velikih kompleksov zemljišč – uporabiti je treba redne postopke prostorskega načrtovanja, kar pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ne bi smelo biti problematično oziroma problematizirano.«
