Eneja Sajko je 21-letna Mariborčanka. Študentka medicine, ki se ukvarja z analognim fotografiranjem. Čar vidi v neponovljivih trenutkih in enkratnih priložnostih.
Z analogno fotografijo se je 21-letna Eneja Sajko začela ukvarjati konec osnovne šole.
»Čisti začetki segajo v drugi razred, ko sem si prvič kupila fotoaparat. Ta je bil majhen, roza Nikon kompaktni fotoaparat. Nekje v petem razredu sem začela fotografirati z zrcalno refleksnimi fotoaparati,« nam zaupa.
Analogna fotografija je za Enejo bolj direktna, bolj razumljiva
Z analognim fotografiranjem se je začela ukvarjati zaradi radovednosti.
»Ne razumem, kako zrcalno refleksni fotoaparati delujejo. Kako nastane film, preslikave svetlobe. S tem imam težave. Zato sem se odločila, da se preizkusim v analogni fotografiji. Da vidim, kako je, če lahko sama mehansko uravnavam parametre. Predstavlja mi stik med svetlobo, sliko in posnetki. Je bližje realnosti, ki jo zajamem,« pojasni.
Filmov trenutno ne razvija, saj ji črno bela izvedba ni dovolj: »Barve so glavna stvar, ki me zanima in pritegne. Zmeraj jih lovim, iščem. Trenutno poznam ljudi, pri katerih bi lahko razvijala črno-bele filme, česar pa ne želim.«
Glavna razlika je število poskusov
Pri analogni fotografiji imaš samo en poskus, posledično si bolj zbran.
»Prva fotografija, ki jo posnameš, mora biti dobra. Nimaš neskončnih poskusov, kot pri zrcalno refleksnih fotoaparatih. Res se zavedaš tistega enega posnetka, fotografiranje je bolj personalizirano. Vzameš si več časa, bolj opazuješ okolico,« razmišlja.
»Ko sem prvi fotoaparat kupila, sem šla v živalski vrt in fotografirala milijon malih svinj. Nobena fotka ni bila ostra ali dobra, ampak sem razvila vse. Res sem bila navdušena nad tem in te svinje sem potem delila med vse sorodnike. Zdaj probam delati na tem, da nimam prenasičenih svinj na filmu,« pravi.
Raje je del dogodka, kot da ga fotografira
Dogodkov in priložnosti ne fotografira: »Raje sem del nekega dogodka, kot da sem za fotoaparatom.«
Večino časa fotografira vnaprej pripravljene ali statične prizore. Takrat je opazovalec: »Moje doživljanje ne bo moteče. Če vzamem zraven fotoaparat, ne bo nič manjše doživetje. Najraje fotografiram pokrajine ali ljudi v pokrajinah. Zelo rada imam razmerje med barvami, sončne žarke, odzivanje svetlobe v različnih okoljih.«
Prednosti in slabosti analogne fotografije
»Prednost je, da se lahko odločam med filmi. Veliko mi pomeni, da razumem mehansko delo za analogno fotografijo. Slabost je, da ne veš, kako je posnetek izpadel, razvijati fotografije je dražje,« še dodaja.
