Krajinski park Goričko je vzoren primer, kako naravovarstvo postane del življenja in razvoja podeželja.
Javni zavod Krajinski park Goričko zaključuje enega ključnih naravovarstvenih projektov v severovzhodni Sloveniji – Gorička krajina, ki je bil sofinanciran v okviru Operativnega programa EKP 2014–2020 ter podprt z Evropskim skladom za regionalni razvoj.
Glavni cilj projekta je bil na območju Natura 2000 izboljšati ali ohraniti stanje številnih ogroženih vrst in njihovih življenjskih prostorov.
Poseben poudarek je bil namenjen dvema pticama – velikemu skoviku in hribskemu škrjancu, katerih obstoj je tesno povezan z mozaično kulturno krajino Goričkega.
Izboljšani so bili tudi pogoji za tri vrste metuljev – strašničinega in temnega mravljiščarja ter travniškega postavneža, ki uspevajo le na pestrih, tradicionalno upravljanih travnikih.
Skupna vrednost projekta znaša 1.781.153 evrov, od tega je Evropska unija prispevala 1.424.922,40 evra. Projekt predstavlja celovit pristop k ohranjanju naravne dediščine, izboljšanju stanja habitatov ter krepitvi zavedanja o pomenu biotske raznovrstnosti.
Obsežna skrb za vrste in habitate Natura 2000
Ukrepov so se razveselile tudi dve vrsti hroščev – puščavnik in škrlatni kukuj, značilni prebivalci starih dreves in visokodebelnih sadovnjakov, ki dokazujejo bogastvo krajinskih struktur.
Projekt je hkrati podpiral tudi tri vrste netopirjev: navadnega in dolgokrilega netopirja ter malega podkovnjaka, pomembne kazalnike zdravega okolja in naravne regulacije žuželk.
Za dolgoročno ohranjanje teh vrst so bili ključni ukrepi na treh najbolj značilnih travniških habitatnih tipih Goričkega: na polnaravnih suhih traviščih na karbonatnih tleh, travniki s prevladujočo stožko ter nižinskih ekstenzivno gojenih travnikih, ki skupaj oblikujejo barvit, ekološko bogat in kulturno dragocen prostor.
Skupaj je projekt na 187 hektarjih izboljšal stanje treh ciljnih habitatnih tipov in desetih evropsko pomembnih vrst.
Naravovarstvo kot del vsakdana lokalne skupnosti
Velik del ukrepov je bil izveden v tesnem sodelovanju z domačini, kmeti in drugimi lokalnimi organizacijami. Obnovljeni so bili travniki, urejeni pogoji za redke vrste, zasajeni novi sadovnjaki, izvedeni posebni ukrepi za metulje in hrošče, hkrati pa je bila krepljena zavest o pomembnosti ohranjanja narave.
Naravovarstveni svetnik Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko je pomen tega dela opisal z besedami:
»Sodelujemo v prvi meri z domačini in ostalimi organizacijami, ki se ukvarjajo ali z kmetijstvom ali pa z varstvom narave,« pravi naravovarstveni svetnik Gregor Domanjko.
Domanjko poudarja, da ima upravljavec varovanega območja dve ključni nalogi: izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja narave ter ozaveščanje domačinov in obiskovalcev, kar je neločljiv del uspeha vsakega naravovarstvenega projekta.
Evropska sredstva kot temelj dolgoročnih rešitev
Kohezijska politika Evropske unije omogoča enakomeren regionalni razvoj, podporo lokalnim skupnostim in krepitev ekološke stabilnosti.
Prav zato je bil projekt Gorička krajina izjemno pomemben primer, kako evropska sredstva omogočajo izvedbo zahtevnih terenskih ukrepov, ki bi jih brez te podpore težko uresničili.
Projekt je financiral strokovne ukrepe, obnovo travnikov, zasaditev sadnega drevja, ohranjanje habitatov, monitoring vrst ter sodelovanje z lokalnim prebivalstvom – vse to pa prispeva k dolgoročnemu ohranjanju narave in trajnostnemu razvoju regije.
Goričko je z izvedenimi ukrepi postalo še bolj prepoznaven primer uspešnega povezovanja naravovarstva, kulturne krajine in domačinov. Projekt Gorička krajina dokazuje, da lahko premišljeno upravljanje prostora zagotovi trajnostni razvoj, ohranja naravno dediščino ter ustvarja nove priložnosti za lokalno skupnost.
Vsebina nastaja v sodelovanju z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj.
