Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora Nacionalni inštitut za javno zdravje poroča o blagem upadu števila samomorov v letu 2020.

Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Ne glede na starost je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu, izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Preprečevanje samomora je v prvi vrsti družbena naloga in pri tem so pomembna dejanja vseh nas. To odraža tudi vodilno sporočilo svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki letos prvič poteka pod geslom »Ustvarjajmo upanje z dejanji«.

Geslo bo rdeča nit obeležitve tudi v prihodnjih treh letih in je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje.

V letu 2020 v Sloveniji 369 samomorov

Zaradi samomora vsako leto umre okrog 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. Leta 2020 je samomorilni količnik v Sloveniji, število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, znašal 17,57, in sicer 27,98 za moške in 7,08 za ženske.

V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2020 umrlo 369 oseb, 295 moških in 74 žensk.

Samomorilni količnik, ki so ga zabeležili v letu 2020, je nekoliko nižji v primerjavi z letom 2019. Samomorilni količnik v letu 2020 ostaja pod dolgoletnim povprečjem in trend upadanja, ki ga beležimo zadnjih nekaj let, se vzdržuje.

Podoben trend, upad ali stagnacijo samomorilnega količnika, so opazili tudi drugod po svetu. Čeprav so začetni podatki vzpodbudni, je treba poudariti, da pandemija še vztraja, s tem pa tudi negotovosti, ki so povezane z dolgoročnimi vplivi pandemije na samomorilni količnik.

Skupni samomorilni količnik in absolutno število samomorov za moške in ženske med leti 2009–2020 (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje).

V letu 2020 blag upad števila samomorov

»Blagi upad v številu samomorov, ki smo ga zabeležili v letu 2020, je vsekakor vzpodbuden. Podobna nihanja med posameznimi leti, bodisi v smeri upada ali v smeri porasta števila, smo sicer zabeležili že večkrat, zato je pri zaključevanju oziroma razlagi priporočljiva previdnost, še posebej zdaj, ko smo izpostavljeni pandemiji covida-19,« razlaga Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Upad ali stagnacijo samomorilnega količnika v prvem letu pandemije covida-19 v primerjavi s predhodnimi leti lahko poskusimo razložiti z različnimi dejavniki.

V Pomurju v zadnjih letih v povprečju manj samomorov

V Sloveniji lahko opazimo zelo velike razlike v umrljivosti zaradi samomora med posameznimi regijami. Regije, ki so na vzhodu države, beležijo več samomorov v primerjavi z regijami, ki so na zahodu. Izjemi sta pomurska regija na vzhodu, kjer so v zadnjih letih zabeležili nižji samomorilni količnik od povprečja, in gorenjska regija na zahodu, kjer so v zadnjih letih zabeležili višji samomorilni količnik od povprečja. 

V Pomurju smo v zadnjih letih zabeležili nižji samomorilni količnik od povprečja. Največ samomorov v Pomurju je v starostni skupini od 40−64 let. Za posledicami samomora je v Pomurju leta 2020 umrlo 21 ljudi.

Podravje po številu samomorov nad slovenskim povprečjem

V nekaterih regijah na vzhodu izstopa samomorilni količnik med moškimi (Koroška, Savinjska, Posavska), ki je precej nad slovenskim povprečjem za moške, medtem ko v nekaterih regijah na zahodu, ki sicer beležijo nižji samomorilni količnik od povprečja, izstopa visoko razmerje med spoloma, saj med moškimi beležijo tudi do šestkrat več samomorov v primerjavi z ženskami

V Podravju je zaradi samomora v omenjenem letu umrlo 72 oseb, med njimi kar trikrat več moških kot žensk. Količnik samomora, ki predstavlja število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je v Podravju leta 2020 znašal 22,05 in je bil višji od slovenskega povprečja, ki je znašal 17,57.

Skozi večletno obdobje je opazno nihanje količnika samomora, hkrati pa v Sloveniji kot tudi v Podravju opazimo rahel trend upadanja števila samomorov

Povprečni samomorilni količnik (skupaj, moški, ženske) v statističnih regijah v obdobju 2013–2020 glede na slovensko povprečje (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje).

V času družbenih kriz število samomorov običajno upade

Okrepile so se aktivnosti ozaveščanja o vplivu pandemije na duševno zdravje in iskanju pomoči, v mnogih državah so sprožili različne oblike ekonomske pomoči, da bi zmanjšali gospodarsko škodo, delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, okrepile pa so se lahko tudi nekatere osebne vezi in zavedanje, da »smo vsi na istem«, kar je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti. 

Že v preteklosti so ugotavljali, da v času vojn in različnih družbenih kriz število samomorov upade, kar so razlagali s tem, da se poveča socialna povezanost, kohezija, v spopadanju s tistim, kar nas ogroža »od zunaj«. Ko se razmere umirijo, pa je drugače. 

Rumeno oranžne pentljice 

Vsak samomor tako ali drugače prizadene veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora, poznali ali si bili z njim blizu. Žalujoči so po samomoru bližnjega še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina.

V znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, je Nacionalni inštitut za javno zdravje v Sloveniji že tretje leto zapored med različne javnosti in akterje razdelili rumeno-oranžno pentljico, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili. 

Prizadevanja za preprečevanje samomora podpirajo tudi številni športniki, med njimi tudi kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Tine Urnaut.

Viri pomoči

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu - kliničnemu psihologu ali psihiatru - ali na druge oblike pomoči.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo - 112 - ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani - 01 475 06 70.

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 - vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj.
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 - 24 ur na dan, vsak dan. Klic je brezplačen.
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 - od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro.
  • Tom telefon za otroke in mladostnike 116 111 - vsak dan med 12. in 20. uro. Klic je brezplačen.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Jajo (nepreverjen)

Janezu ni pomoči ! Ni ga doktora,ki bi mu podstrešje pospravil .

SLO (nepreverjen)

To je odraz stanja v Sloveniji. Upam da koga vsaj malo peče vest.

Milanka1234 (nepreverjen)

In številke bodo vsako leto višje... Žal! Podobno kot Poljska in Madžarska. Zakaj že?

Rola (nepreverjen)

Da pridem jaz do takšne žalostne situacije 'pomagam' vsem krivcem, da gredo z mano na dolgo pot.

Starejše novice