V sredo je v prostorih Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu v Ljubljani potekal prvi dogodek iz cikla Prenos veščin, ki so ga zasnovali v Centru za kreativnost in MAO, financiran pa je iz sredstev EU.

Dan je bil posvečen modi in druženju s kostumografom in modnim oblikovalcem Urošem Belantičem, ki je svojo kariero pričel v Sloveniji in nadaljeval v tujini, danes pa zopet v domačem okolju ustvarja lastno blagovno znamko.

Vendar ni bilo govora le o ustvarjalnem procesu, saj moda od ustvarjalcev, če želijo uspeti v modni industriji, zahteva celo vrsto veščin, poleg ustvarjalnosti vsaj še poznavanje menedžmenta in trženja. To je predvsem pomembno v času, ko je tekstilna industrija v Sloveniji in Evropi takorekoč propadla, zato so modni oblikovalci primorani iskati druge, zlasti samostojne karierne poti. 

V okviru dogodka so v dopoldanskem času potekale individualne delavnice z Belantičem, popoldan je sledila njegova predstavitev oziroma pogovor, ki ga je vodila Mika Cimolini, poslovna vodja programa CzK, zvečer pa še odprtje razstave nove kolekcije, ki je nastala pod blagovno znamko Just a Corpse. Belantič jo je zasnoval skupaj z manekenko Valerijo Kelava, s katero ga druži ljubezen do plesa, zato znamka združuje ples in modo. 

Na individualne delavnice so bili vabljeni kreativci, ki ustvarjajo na modnem področju, udeležili pa so se je ustvarjalci z različnih področij in z različnimi izkušnjami, med drugim magistrska šudentka modnega oblikovanja v Helsinkih, oblikovalka nakita z izdelano kariero ter profesorica likovne umetnosti, ki svojo novo priložnost išče v ustvarjanju unikatne mode z recikliranjem odsluženih materialov. 

Vsak od udeležencev je imel z Urošem Belantičem individualni razgovor, na katerem je lahko predstavil svoje delovanje, Belantič pa jim je na podlagi tega svetoval, tudi povsem konkretno, kako začrtati in nadaljevati karierno pot. Za udeležence je bila to imenitna priložnost, saj je Belantič z njimi delil tudi svoje lastne izkušnje in odločitve, ki so tlakovale njegovo kariero.

Popoldansko predavanje oziroma pogovor, ki ga je z Belantičem vodila Mika Cimolini, je razkrilo prednosti, zlasti pa težave, s katerimi se na karierni poti soočajo kreativci, predvsem mladi, ki šele iščejo svojo pozicijo na slovenskem, pa tudi tujem modnem zemljevidu. Kot je povedal Belantič, so se razmere od časa, ko je sam začenjal, na modnem področju korenito spremenile.

Njegova karierna pot se je začela z zmago na modnem natečaju Smirnoff leta 1995, ko je bil še dijak Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Že med študijem, ki ga je nadaljeval na Visoki šoli za uporabno umetnost na Dunaju, je začel oblikovati za blagovno znamko Vodeb. Kot je povedal, je bilo to obdobje zanj izjemno koristno in produktivno, saj je imel priložnost ustvarjati v ateljeju, ne le skice, temveč se je dobro izuril tudi v krojaških veščinah. To so bili časi, ko je tekstilna industrija sicer že začela propadati, vendar so se z vstopom Slovenije v EU odprli novi trgi, s tem pa možnost globalnega trženja lokalnih produktov.

Belantič je zaslutil priložnost in osnoval lastno blagovno znamko Oktober, ki je bila prvič predstavljena leta 2003, dosegla pa je pomemben mednarodni uspeh, saj so bile ostro krojene uniforme in mehke drapirane obleke, ki so nastale pod vplivom vzhodnoevropskega porekla in slovanske melahnholije, očitno zanimive za globalni trg. Pri tej znamki pa je najbolj pomembno, da je bila proizvodnja v celoti slovenska, kar je danes v tako velikem obsegu seveda nemogoče. 

Danes so oblikovalci prikrajšani za tovrstne izkušnje, saj nimajo možnosti razvijati kolekcij, ki bi šle v serijsko proizvodnjo. Slovenska modna industrija je namreč z osamosvojitvijo čez noč ostala brez trga, novega pa nikoli ni uspela vzpostaviti. Zaradi spremenjenih okoliščin morajo današnji modni oblikovalci v slovenskem okolju delovati povsem drugače. Primorani so delovati samostojno, kar pomeni, da morajo poleg ustvarjalnega procesa obvladati tudi proizvodnjo, zlasti pa tudi marketing in trženje, pri katerem velja izkoristiti nove tehnologije in medije, ki so danes zelo dostopni. Učinkovito orodje za trženje so socialne mreže, kot je na primer instagram, Belantič pa priporoča mladim samostojnim oblikovalcem, da se osredotočijo le na en produkt, saj je to optimalno tako z vidika stroškov proizvodnje kot z vidika trženja. Priporočljivo je tudi ustvarjanje pod lastno blagovno znamko, ki zagotavlja večjo prepoznavnost.

Belantič je poudaril tudi, kako izjemno in dobrodošlo za kariero modnega oblikovalca je nabiranje izkušenj v tujini, kjer najboljši dobijo priložnost delovati tudi v velikih modnih hišah.

Ob koncu nadvse ustvarjalnega dneva je bila v prostorih Muzeja za arhitekturo in oblikovanje odprta razstava oblačil Belantičeve  blagovne znamke oblačil Just a Corpse, ki jo je oblikovalec zasnoval skupaj s manekenko Valerijo Kelava. Navdih sta našla v skupni točki: telesu. Just a Corpse v nedeljivo celoto združuje individualnost, vitalnost, zračnost in gibanje. Oblačila so zasnovana tako, da omogočajo gibanje, hkralati pa so čutna, kot druga koža.
Odprtje razstave je glasbeno dopolnil pianist Bowrain, ki je dogodek spremljal s preigravanjem na klavirju, postavljenem v središče dogajanja. 

Razstavo si je mogoče ogledati na Fužinskem gradu do 18. septembra 2018.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice