Botanični vrt Univerze v Mariboru, ki ga upravlja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, v letošnjih zimskih mesecih ostaja odprt. Obiskovalci se bodo lahko na sprehod in ogled rastlin tako odpravili tudi decembra, januarja in februarja. A kaj je pozimi vredno ogleda?
V botaničnem vrtu menijo, da je vrt tudi pozimi zelo atraktiven in da se ogled vrta resnično izplača. Kot pravijo, je k odločitvi pripomogla tudi želja rednih obiskovalcev, ki si tudi v zimskem času želijo sprehodov.
»To nas še posebej veseli,« je povedal vodja botaničnega vrta Andrej Šušek: »Da so tudi obiskovalci prepoznali lepote, ki jih ponujajo rastline v zimskem obdobju.«
Vabijo cvetoče grmovnice, barvito lubje, zimzeleni iglavci …
Šušek izpostavlja, da so zanimivosti, ki si jih je pozimi v vrtu vredno ogledati, zagotovo cvetoče grmovnice, grmovnice in drevesa z barvitim lubjem in velika zbirka zimzelenih iglavcev, ki prihajajo iz vseh kontinentov.
»Prav tako so lahko zelo zanimive tudi zelnate trajnice,« razlaga: »Njihova posušena stebla in plodovi so zelo atraktivni, in rastline so zato lahko še lepše kot takrat, ko cvetijo.«
Dodaja, da v mesecu januarju v času toplejših zim že zacvetijo zvončki in telohi, kmalu za njimi tudi drugi znanilci pomladi.
Predavanja pozimi v ogrevanih prostorih gradu Hompoš
Lahko obiskovalci tudi v zimskih mesecih pričakujejo dodatne aktivnosti, vodenja in delavnice?
Kot pravijo v botaničnem vrtu, dogodke za obiskovalce v smislu praktičnih prikazov in strokovnih tematskih vodenj načrtujejo v mesecu februarju.
»Zimska izobraževalna predavanja se bodo odvijala tedensko na gradu Hompoš, kjer je sedež Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, saj v vrtu nimamo primernih ogrevanih prostorov za take dejavnosti,« pojasnjuje vodja botaničnega vrta.
Delovni čas vrta so prilagodili obratovanju prodajalne pred vhodom v botanični vrt, zato ni dodatnih stroškov s prodajo vstopnic.
Cene bodo v letu 2023 ostale enake. Z januarjem 2024 se bodo oblikovale cene za zimski čas, ki traja od decembra do marca.
Ponosni na drevesa, ki v Pivoli rastejo že kot 130 let
Šušek pojasnjuje, da botanični vrt letno obišče več kot 10 tisoč obiskovalcev.
V bazi podatkov rastlin vodijo okrog 3200 različnih taksonov (vrste, podvrste, sorte, še ne registrirani križanci …). Njihova kolekcija nekonvencionalnih genotipov, kamor spadajo medvrstni križanci bezga (rod Sambucus), je glede na število in kompleksno sestavo hibridov prav gotovo največja na svetu.
»Ponosni smo tudi na drevesa z zgodovinsko vrednostjo, ki štejejo že več kot 130 let, in zbirko iglavcev,« našteva: »Pa na semensko zbirko žit ter na zbirke sort okrasnih rastlin, ki so jih registrirali slovenski žlahtnitelji.«
Kakšni so načrti botaničnega vrta v prihodnje? V botaničnem vrtu odgovarjajo, da za uspešno izvajanje nalog nujno potrebujejo ustrezno infrastrukturo.
Šušek pojasnjuje, da je potrebna prenova obstoječih, dotrajanih objektov ter dograditev novih: »Obstoječa upravna stavba je potrebna obnove in razširitve. Izgraditi bi bilo potrebno večnamenski objekt, rastlinjak, skladišče in garaže za stroje.«
Vodja botaničnega vrta dodaja, da je v načrtu tudi izgradnja vodnega zajetja, ki bo omogočalo potrebno površino za zbirko obvodnih in vodnih rastlin, prav tako pa pomembno vplivalo na mikroklimatske pogoje in nudilo življenjski prostor vodnim in obvodnim živalim.
Ob tem načrtujejo tudi nove zasaditve in kolekcije rastlin.