V Mariboru se je začelo sojenje zaradi spornih poslov v Novi KBM na Hrvaškem, a je bil predobravnavni narok zaradi zapleta hitro prekinjen.
S predobravnavnim narokom se je v Mariboru začenja sojenje zaradi spornih poslov v Novi KBM na Hrvaškem. Na zatožno klop je sedlo več nekdanjih vodilnih iz takrat še državne banke in njene hrvaške podružnice.
Pred mariborsko okrožno sodišče so prvič stopili nekdanji predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič, članica uprave Manja Skernišak in prvi mož KBM Leasinga Boris Cekov. Pred sodišče bi morala stopiti tudi izvršni direktor Igor Šujica in direktor hrvaške družbe KBM Projekt Tomislav Blagus, a ju na naroku ni bilo.
Skupaj s še šestimi hrvaškimi državljani bi se morali izreči o krivdi glede obtožb s strani specializiranega državnega tožilstva o zlorabi položaja v zvezi s posli banke na Hrvaškem.
Prvi mož KBM Leasinga Boris Cekov je priznal krivdo, ostali obtoženi se o svoji krivdi še niso izrekli, saj je bil narok prekinjen.
Cekov sklenil sporazum s tožilstvom o priznanju krivde, sodnica Tanja Rot ga ni sprejela
Odvetnik Kovačiča Črt Šatej iz Odvetniške pisarne Kovačič in Mlinar, je pojasnil, kaj se je v sodni dvorani pravzaprav zgodilo: »Obveščeni smo bili, da je eden izmed obdolženih s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, ki ga pa sodnica danes - narok je potekal eno uro pred našim narokom - ni sprejela.«
V primeru, ko sodnik ne sprejme priznanja krivde, se mora iz odločanja o obtožnici v nadaljevanju izločiti, kar je sodnica danes tudi storila. Narok se zato za ostale obdolžene ni nadaljeval in se o krivdi niso mogli izreči.
Sodnica Tanja Rot je namreč ocenila, da priznanje krivde ni podprto z dokazi v spisu, opozorila pa je tudi na to, da predlagana sankcija ni skladna z določbami zakona.
Tožilka vsebine sporazuma ni razkrila
Tožilka Mojca Petan Žura o vsebini sporazuma, ki ga je sodišče zavrnilo, ni želela govoriti, dejala pa je, da tožilstvo ne bo vložilo novega sporazuma, ker naj ne bi bilo smiselno, ampak bo počakalo na sojenje.
»Tako tožilstvo kot obramba je ocenila drugače, zato smo sklenili sporazum. Ocenjujem, da je dovolj dokazov, da bi sodnica lahko sprejela sporazum,« je komentirala po naroku.
Zavrnila je navedbe sodišča, da predlagana sankcija ni bila skladna z določbami zakona: »Stališče tožilstva je, da je bila predlagana kazenska sankcija zakonita in v skladu s sodno prakso.«
Kovačič: Izrekel se bom za nedolžnega.
»Obtožbe so neosnovane, v osnovi pa menim, da vsi ti procesi služijo zgolj zamegljevanju resničnega ropa, ki se je zgodil v Sloveniji s sanacijo bank v letu 2013, ki smo jo davkoplačevalci plačali in razlastili sto tisoč delničarjev Nove KBM,« je po naroku dejal Kovačič.
Napovedal je, da se bo pred sodiščem izrekel za nedolžnega: »Ta zadeva je koncipirana na tak način, da je zelo zelo zelo veliko zelo zelo koplicirano napisano, tako da nobeden normalen človek skoraj ne more zadeve razumeti, kaj se mu sploh očita. Očita se nam pravzaprav samo neko običajno delovanje v svoji službi, recimo, da smo dali na kreditni odbor predlog na glasovanje. To je recimo očitek meni.«
Na vprašanje, ali meni, da bo priznanja enega imed soobtoženih vplivalo na postopek, Kovačič odgovarja: »Mene je to presenetilo, tudi sam ne poznam procesnih postopkov, tako da sem bil malo presenečen, odvetnik mi je zdaj pojasnil postopek. Ne vem, bomo videli.« »Ukvarjal se bom s sabo,« je še pripomnil.
Spomnimo. Nova KBM je med letoma 2006 in 2009 prek svojega hrvaškega podjetja Multiconsult, pozneje KBM Projekta, s prevzemi manjših lokalnih podjetij kupovala zemljišča na Hrvaškem.
Po poročanju STA naj bi omenjena podjetja pred tem parcele kupovala prav z denarjem, ki jim ga je posodila mariborska banka. Multiconsult naj bi jih nato precej preplačal, s tem pa naj bi vpleteni banko oškodovali za kar 28 milijonov evrov.
Specializirano državno tožilstvo je obtožnico vložilo že pred poletjem leta 2017, a ta dolgo ni postala pravnomočna, saj so vsi štirje slovenski obdolženi zoper njo ugovarjali, zavleklo se je tudi zaradi prevajanja obtožnice v hrvaški jezik.
