Maribor, Murska Sobota, Slovenska Bistrica, Ljutomer in Dobrovnik so občine, ki se zavzemajo za samostojno mobilnost pripadnikov ranljivih skupin.

Geodetski inštitut Slovenije in Beletrina sta v sredo v Mariboru izvedla predstavitev nacionalnega projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira Ministrstvo Republike Slovenije za infrastrukturo. 

Glavni cilj projekta je omogočiti dvig kakovosti življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Vsebina se usmerja v rešitve mobilnosti v mestih, dostopnosti javnih institucij ter spletne dostopnosti. 

Rezultati za testne občine, kjer je vključenih 21 občin, so praktični: ranljive skupine – invalidi, s poudarkom na slepih in slabovidnih in gibalno oviranih ljudeh ter šolski otroci in mladina - bodo imeli na voljo informacije o dostopnosti za samostojno mobilnost, omogočena pa je tudi izmenjava uporabniških izkušenj v celi državi. Kot rezultat velja poudariti tudi spletno dostopnost, ki omogoča dostop do digitalnih informacij za vse ranljive skupine.

V projektu, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije v sodelovanju z Beletrino, aktivno sodelujejo tudi izbrane občine, cilj pa je širitev in sodelovanje z občinami in drugimi deležniki, kot so invalidske in humanitarne organizacije, po vsej Sloveniji. V ta namen Geodetski inštitut Slovenije in Beletrina v jesenskih mesecih pripravljata predstavitve projekta po vsej Sloveniji. 

Tokrat so bile na vrsti zgornja Štajerska, Prlekija in Pomurje, kjer so k projektu pristopile Mestna občina Maribor in Mestna občina Murska Sobota ter občine Slovenska Bistrica, Ljutomer in Dobrovnik, ki si močno prizadevajo za visoko kakovost življenja vseh občanov, posebno skrb in pozornost pa namenjajo invalidnim prebivalcem ter drugim ranljivim skupinam.

Mariborska podžupanja Helena Kujundžič Lukaček je v uvodnem pozdravu poudarila, da želi biti Mestna občina Maribor, tudi kot nosilka listine Občina po meri invalidov, ki jo izdaja Zveza delovnih invalidov Slovenije, prijazna do vseh svojih prebivalcev in prav tako do vseh obiskovalcev, ki obiščejo Maribor. 

Občina se tudi v okviru Sveta invalidov Mestne občine Maribor zavzema za omogočanje kakovostnih življenjskih pogojev prav za širok krog pripadnikov ranljivih skupin. Kot je poudarila podžupanja, vodilni na občini podpirajo projekt, ki ranljivim skupinam omogoča samostojno mobilnost, saj se prizadevanja projekta skladajo z načeli in družbeno-socialno strategijo občine Maribor na vseh ravneh.

Vojmir Drašler z ministrstva za infrastrukturo je poudaril, da si ministrstvo s projektom prizadeva zvišati raven trajnostne strategije za ureditev celostnih možnosti za samostojno in varno mobilnost po vseh slovenskih občinah, vključno z javnim potniškim prometom na nacionalni ravni. 

Poudaril je, da pričakuje, da se bo v naslednjem obdobju projektu pridružilo vedno več slovenskih občin, kar bo poudarilo projektov nacionalni potencial in vrednost. Projekt omogoča ranljivim skupinam predvsem samostojnost pri načrtovanju izvedbe poti ali vsakdanjih opravil, kar je izjemno pomemben aspekt delovanja naše družbe. Dejal je še, da sta glavna poudarka projekta omogočanje fizične in nič manj pomembne spletne dostopnosti, saj je tudi pravica do enake informiranosti invalidov zapisana v številnih nacionalnih dokumentih, vključno z Konvencijama o človekovih pravicah in o pravicah invalidov.  

V prvem delu je Geodetski inštitut Slovenije predstavil vsebino projekta, drugi del srečanja pa je bil namenjen predstavitvi digitalne dostopnosti. Kot je dejala Maša Malovrh, certificirana strokovnjakinja za dostopnost pri Beletrini, je dostopnost do spletnih informacij bistvena za omogočanje varnih poti po občinah predvsem za predstavnike ranljivih skupin v prometu, saj se projekt v prvi fazi osredotoča predvsem na slepe, slabovidne in gibalno ovirane občane, starejšo populacijo ter osnovnošolske otroke in mladino. 

Zato je najprej treba omogočiti dostop do teh informacij občanom, ki nedostopnih spletnih strani ne morejo uporabljati. 

Vseh pet v projekt vključenih občin želi omogočiti kakovostne življenjske pogoje vsem občanom, zato so naklonjene tudi omogočanju spletne dostopnosti njihovih občinskih spletišč. 

Občine so kot javni organi Republike Slovenije tudi zavezanke zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov, ki je bil sprejet aprila 2018 in narekuje, da morajo biti spletišča ustrezno urejena po glavnih načelih dostopnosti spletnih vsebin: zaznavanje, razumevanje, uporabnost in robustnost. 

Za novejša spletišča je bil rok prilagoditve 23. septembra 2019, za spletna mesta, objavljena pred letom 2018, pa je rok do septembra 2020.

Kratke preliminarne ocene dostopnosti petih občinskih spletišč, ki jih je izvedla Malovrhova, so pokazale, da spletišča sicer vsebujejo nekatere dostopne elemente, vendar trenutno niso narejena z mislijo na digitalno dostopnost, saj ta na mnogih mestih ni konsistentna. 

Ugotovljenih je bilo tudi nekaj drugih odstopanj, tako da trenutno stanje ne kaže na ustrezno dostopna spletišča, kot pa je zaključila Malovrhova, spletišča ne vsebujejo posebno kompleksnih elementov, ki jih ne bi bilo mogoče narediti dostopne. Vsekakor je v tej fazi bistveno videti naklonjenost in ozaveščenost občinskih odločevalcev o teh temah, strokovno pa je potrebno še nekaj sodelovanja, da bodo spletne vsebine vseh treh spletišč zakonsko ustrezne. 

Jani Demšar, strokovni sodelavec na projektu, je nato predstavil operativne rešitve zajema podatkov, vodenja podatkovne baze in vzpostavitve pregledovalnika. Pri zajemu podatkov sodelujejo tudi drugi deležniki, zlasti invalidske organizacije in sami invalidi. »Ti na primer z vozičkom prevozijo mesto in pri tem označujejo prehodnost in dostopnost v mestu, prav tako tudi nevarne in neprehodne lokacije,« je povedal Demšar. Godetski inštitut Slovenije je izdelal zajetno podatkovno bazo, v katero je uvozil predhodno omenjene podatke, na primer parkirišča in javne WC, ki so dostopni za invalide.

Starejše novice