Državljanka predlaga, da bi pacienti ob obisku zdravnika dobili potrdilo o trajanju pregleda, s katerim bi si lahko zagotovili povračilo stroškov parkiranja s strani zdravstvene zavarovalnice.
Obisk osrednjih zdravstvenih ustanov v Sloveniji, kot sta oba univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru, pa tudi številnih splošnih bolnišnic, za paciente pogosto predstavlja dvojno stisko.
Poleg zdravstvenih težav, ki jih vodijo v te ustanove, se ob prihodu soočijo še z zamudnim iskanjem prostega parkirnega mesta v okolici bolnišničnih kompleksov ter visokimi parkirninami.
Da gre za resen problem, priča tudi podpora predlogu državljanke, ki ga je naslovila na vlado. Ta je namreč predlagala, da bi pod določenimi pogoji parkirnino plačala zavarovalnica, predlog pa je prejel 116 glasov za.
Vsaka zamujena minuta ...
Avtorica opozarja, da ura parkiranja v okolici zdravstvenih ustanov ponekod stane tudi 2,50 evra, ob tem pa velja strogo pravilo, da se vsaka zamujena minuta obračuna kot polna ura.
»To je velik strošek, saj velikokrat potrebuješ za obravnavo pri določenem zdravniku ali na urgenci kar nekaj ur,« izpostavlja v svojem zapisu.
Vladi je tako predlagala, da bi se pacientom ob zdravniških obravnavah izdajalo potrdilo o trajanju pregleda, s katerimi bi bolniki pri zdravniku izkazali čas obravnave, račun za parkiranje pa bi se izstavil zdravstveni zavarovalnici.
»Res ni pošteno, da je smo primorani plačevati visoke parkirnine ob obisku zdravnika, ker zdravstvene ustanove nimajo za to na razpolago svojih parkirišč.
Ta strošek bi morala nositi zdravstvena zavarovalnica, saj plačujemo visoke redne in dodatne premije za svoje zdravje.«
Ker je predlog prejel zadostno podporo, so ga poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo predlogu ni naklonjeno
Ministrstvo za zdravje je v odgovoru zapisalo, da je takšna sprememba nesistemska. Pojasnjujejo, da so javna sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja prednostno namenjena kritju stroškov zdravstvenih storitev in ne kritju drugih stroškov zaradi materialnega položaja posameznikov.
»To je nenazadnje pomembno tudi z vidika zahtevnih razmer v finančnem poslovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2026 kot tudi z vidika dolgoročne finančne vzdržnosti zavoda ob izrazitih stroškovnih in demografskih pritiskih, ki zahtevajo zelo skrbno in racionalno upravljanje namensko zbranih sredstev, ki se naj prednostno zagotavljajo za izvajanje zdravstvenih storitev in boljšo dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev,« so opozorili.
Obenem poudarjajo, da bi plačilo parkirnin iz javnih sredstev dodatno odvračalo državljane od uporabe javnega potniškega prometa, kar bi lahko bilo v neskladju z usmeritvami države na področju prometne politike in varovanja okolja.
Po njihovem mnenju, da bi morale posamezne bolnišnice v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in občinami skladno z možnostmi urejati in načrtovati prometni režim ter s tem tudi parkiranje, še posebej ob večjih posegih v prostor oziroma zemljišče, ki je v lasti bolnišnice oziroma države, da bi bil režim prijaznejši tudi do uporabnika zdravstvenih storitev.
»Menimo, da je treba to problematiko urejati skladno s kratkoročnimi možnostmi in srednjeročnimi gradbenimi in drugimi prostorskimi načrti posamezne bolnišnice in usmeritvami države na področju prometne infrastrukture in varovanja okolja,« so dejali.
