Samo vsak posameznik lahko prepreči ekološko katastrofo, ki je posledica modne industrije

V okviru dejavnosti Mladinskega centra DUM, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Maribor, so se odločili, da enkrat mesečno organizirajo CUNJAMI – izmenjevalnico oblačil za mlade.

Menijo, da je modna industrija zaradi kompleksnosti okoljskih problemov, ki jih povzroča, ena najbolj onesnažujočih panog.

Pod sloganom »Misli eko – izmenjaj si obleko!« se je včeraj zgodila prva izmenjevalnica letos. V ospredju je bila izmenjava zimskih oblačil in pustnih kostumov, z Ninarozino pa so šivali tudi našitke.

Hitra moda in njene posledice

Za hitro modo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. Gre za oblačila, ki jih v revnih državah izdeluje poceni delovna sila. 

»Želimo spodbuditi mlado generacijo, ki je zelo izpostavljena potrošniškim manipulacijam s strani trgovskih podjetij, da spremeni način življenja, se upre modelu hitre mode in začne ustvarjati pogoje za trajnostno modo,« poudarja Kornelija Kaurin, koordinatorica dejavnosti v Domu ustvarjalnosti mladih.

»Za to, da so oblačila poceni, jih mora izdelati izjemno slabo plačane delavke in delavci, ki delajo v izredno slabih delovnih pogojih. Pogosto se za delo izkorišča tudi otroke, ki pa so žrtve v vsakem primeru, saj jim starši, ki delajo v neustreznih razmerah, ne morejo posvetiti toliko časa in pozornosti, kot jo otrok potrebuje za vsestranski razvoj,« opozarja Kaurin. 

Pri tem pa poudarja, da hitra moda prisili potrošnika, da kupuje vedno nova oblačila, in zato ni potrebe, da so oblačila ustrezne kvalitete, saj se jih hitro zavrže, s tem pa se poveča količina odpadka.

»Hitra moda je postal za okolje uničujoč poslovni model« 

Kaurin opozarja tudi na ekološki vidik: »Za izdelavo oblačil potrebujemo blago, ki je izdelano iz različnih vlaken. Za pridelavo teh se porabi ogromna količina vode in kemikalij. Posledice so izsuševanje in onesnaževanje vodnih virov.

Izdelava surovin in končnih izdelkov je razpršena po vsem svetu, tako da oblačilo, ko pride do potrošnika prepotuje ogromne razdalje – kar pomeni veliko potrošnjo energije, hkrati pa s transportom ponovno onesnažujemo okolje.«

»Ko potrošniki peremo oblačila rabimo električno energijo, vodo, pralne praške, mehčalce … V odplakah se spet znajdejo kemikalije in mikroplastika, ki se lušči ob pranju oblačil, narejenih iz sintetičnih vlaken. Problem je tako kompleksen, da skoraj ne vidimo izhoda iz tega kaosa. Edini izhod je NE kupovanje hitre mode, ki so oblačila za enkratno uporabo!«

Iz sociološkega, ekonomskega in ekološkega vidika je nastala ideje o izmenjavi oblačil, ki omogoča, da potešimo željo po drugačnem izdelku. 

Napotki glede oblačil

Na izmenjavo lahko prinesete do deset čistih in lepo ohranjenih kosov oblačil ali modnih dodatkov. Prinesenim kosom se določi vrednost v cunjamijih (točke), kar se zabeleži na poseben listič.

Na dogodku si lahko izberete stvari v vrednosti števila cunjamijev in jih ob odhodu, skupaj z lističem, pokažete prostovoljcu (/-ki), ki bo na sprejemni točki. Morebitni neizkoriščeni cunjamiji se lahko prenesejo na naslednjo izmenjavo oblačil.

Oblačila, ki pridejo v poštev, naj bodo lepo ohranjena, čista in nepoškodovana, torej brez lukenj, pack in manjkajočih gumbov. Oblačila naj bodo negovana, prav tako pa zadrge morajo delovati.



Prav tako veljajo sezoni primerna oblačila, kar pomeni, da v pomladnih in poletnih mesecih ne bodo sprejemali zimskih oblačil, pozimi pa ne izrazito poletnih. Za izmenjavo niso primerni kosi spodnjega perila in čevljev. 



Organizatorji dogodka si pridržujejo pravico, da na sprejemnici stvari, ki ne bodo ustrezala navedenim standardom, ne sprejmejo v izmenjavo in jih vrnejo obiskovalcu.

Termini za izmenjavo oblačil v letu 2022

Če želite prevetriti garderobo, zamenjati oblačila in sodelovati v naslednjem Cunjamiju, je na voljo šest terminov, in sicer 29. marec, 19. april, 31. maj, 27. september, 25. oktober in 29. november.

Za vse udeležene so uporaba mask, razkuževanje rok in varnostna razdalja 1,5 metra obvezni.