Pomlad je čas, ko se narava prebuja – z njo pa tudi nevarnost v obliki klopov. V Mariboru zato aprila znova organizirajo cepilno akcijo proti klopnemu meningoencefalitisu. Zakaj je cepljenje kljub nizki obolevnosti še vedno nujno?
Topli dnevi v naravo ne privabljajo le pohodnikov, tekačev, družin na izletih in drugih ljubiteljev aktivnosti na prostem, temveč tudi nevarnost v obliki skoraj nevidnih prenašalcev resnih bolezni.
Klopi so z otoplitvijo že postali aktivni, njihova sezona pa se bo z vsako pomladjo le še podaljševala, saj mile zime in vlažna pomlad ustvarjajo idealne pogoje za njihovo širjenje.
Čeprav je ugriz klopa pogosto neopazen, so lahko posledice okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa zelo resne – od hudih nevroloških zapletov do trajne invalidnosti ali celo smrti.
Zato je zdaj pravi čas, da posamezniki poskrbijo za ustrezno zaščito. V Mariboru se v aprilu znova vrača vsakoletna cepilna akcija proti klopnemu meningoencefalitisu, ki jo organizira Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.
Osrednja akcija bo potekala v Ljudskem vrtu
V Mariboru bo tudi letos, že štirinajsto leto zapored, potekala vsakoletna javnozdravstvena akcija cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, ki jo organizira Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.
Akcija z imenom »Zdravo v naravo« je v tem času postala vseslovenska pobuda za preventivno zaščito pred virusno boleznijo, ki lahko pri okuženih povzroči resne nevrološke zaplete.
V sodelovanju z Nogometnim klubom Maribor bo osrednji dogodek potekal na Stadionu Ljudski vrt v soboto, 12. aprila 2025, na severni ploščadi pri medijskem središču. Poleg tega bo cepljenje organizirano tudi v:
- Zdravstveni postaji Rače – petek, 4. april
- Zdravstveni postaji Starše – petek, 18. april
- Zdravstveni postaji Pernica – sobota, 19. april
- Zdravstveni postaji Kamnica – petek, 25. april
- Zdravstveni postaji Ruše – sobota, 26. april
Na cepljenje se je treba predhodno naročiti
Cena cepljenja bo tudi letos znižana in bo znašala 25 evrov tako za odrasle kot za otroke. Namen akcije je povečati precepljenost prebivalcev vseh starosti, zato organizatorji vabijo tudi navijače Nogometnega kluba Maribor in druge občane, da izkoristijo priložnost za zaščito.
Del prebivalcev ima cepljenje zagotovljeno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To velja za otroke, rojene leta 2016 ali kasneje, ter za odrasle, rojene med letoma 1970 in 1980, ki še niso prejeli vseh treh odmerkov cepiva.
Na cepljenje se je treba predhodno naročiti, in sicer od 24. marca do 21. aprila preko spletne aplikacije prizdravniku.si ali po telefonu (02) 22 86 200 (izbira 3) ob delavnikih med 8. in 10. uro ter med 11.30 in 13. uro.
Resna bolezen, ki jo je mogoče preprečiti
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje in lahko pri okuženih povzroči visoko vročino, močan glavobol, slabost, otrdelost vratu, v hujših primerih pa celo nezavest, paralizo ali smrt.
Bolezen poteka v dveh fazah, pri čemer je druga pogosto bolj nevarna. Medtem ko prva faza pogosto spominja na običajno virozo z bolečinami v mišicah in utrujenostjo, se druga lahko razvije v meningitis ali encefalitis.
V Sloveniji povprečno zboli od 100 do 110 ljudi na leto, obolevnost pa je med najvišjimi v Evropi. Tudi v zadnjem desetletju se Slovenija redno uvršča med vodilne države po številu prijavljenih primerov, ob bok državam, kot so Latvija, Litva, Češka in Avstrija.
Prenašalec virusa je okužen klop, ki se na človeka prenese že ob vbodu. Posebej ogroženi so starejši od 60 let, pri katerih je potek bolezni pogosto hujši, in lahko vodi v trajne posledice, kot so motnje spomina, govora in ravnotežja.
Maribor lani z nizko številko okužb, a stroka opozarja: To še ni razlog za sprostitev
Po podatkih mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v letu 2023 na območju upravnih enot Maribor, Slovenska Bistrica in Ptuj skupaj zabeleženih le šest prijav okužbe s klopnim meningoencefalitisom.
Gre za najnižjo številko v zadnjih dvajsetih letih in kar 42 odstotkov manj od petletnega povprečja. Kljub temu epidemiologi opozarjajo, da nizka številka še ne pomeni, da se tveganje zmanjšuje, saj nanjo lahko vplivajo tudi začasni dejavniki, kot so manjši obseg testiranja, prijavljanja ali manjša izpostavljenost populacije v danem obdobju.
Tveganje ostaja, saj so klopi v naših krajih vse bolj aktivni zaradi milejših zim in daljših obdobij visoke vlažnosti. Prav podnebne spremembe vplivajo na širitev njihovih habitatov in daljšo sezono aktivnosti.
Cepivo je varno in učinkovito, a precepljenost ostaja nizka
Cepljenje je najzanesljivejša zaščita pred boleznijo. V Sloveniji sta na voljo dve varni in učinkoviti cepivi, zaščita pa se vzpostavi s tremi odmerki – prvi dve dozi v razmiku enega do treh mesecev, tretja pa pet do dvanajst mesecev po drugi.
Za vzdrževanje zaščite so potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih in nato vsakih pet let, po dopolnjenem 60. letu starosti pa na vsaka tri leta.
Kljub dostopnosti cepiva in dejstvu, da gre za preventivo proti bolezni, za katero ni specifičnega zdravljenja, pa je stopnja precepljenosti v Sloveniji še vedno zaskrbljujoče nizka.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se redno cepi le približno sedem do osem odstotkov prebivalstva, kar je premalo, da bi to lahko vplivalo na širše zmanjšanje pojavnosti bolezni.
Velik del prebivalcev se cepi neredno ali pa cepljenja sploh še ni opravil, kljub temu da so pogosto izpostavljeni okuženim klopom.
