Stanje v mariborski bolnišnici ostaja zelo resno. Tako je trenutno odsotna kar tretjina vseh zaposlenih. Pri tem pa strokovni direktor Matjaž Vogrin že napoveduje boljše čase in napoveduje, kdaj bi lahko prišlo do izboljšanja stanja.
Situacija v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ostaja še vedno zelo resna. Kot poudarja Matjaž Vogrin, strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, je po številu hospitaliziranih v bolnišnici zaradi koronavirusa, peti val že presegel četrtega.
»Ampak kanček upanja daje krivulja, ki jo opažamo v zadnjih treh dneh. Ta kaže na to, da številke hospitaliziranih pacientov vendarle padajo. To smo čakali dolgo časa in upam, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjih dneh,« pravi Vogrin.
Manj hospitaliziranih zaradi covidne pljučnice
Zanimivo je tudi dejstvo, da je struktura bolnikov v petem valu v mariborski bolnišnici drugačna kot v prejšnjih valih.
Namreč, manj je pacientov, ki so hospitalizirani zaradi covidne pljučnice, teh je od 55 do 60 odstotkov. Več pa je bolnikov, ki so v bolnišnici hospitalizirani zaradi drugih bolezenskih stanj, na primer zaradi možganske kapi ali srčnega zastoja.
»Želimo si, da bi peti val čim prej izzvenel. Po napovedih, ki jih imamo s strani ministrstva in Instituta Jožef Stefan, lahko pričakujemo, da bi bilo v pričetku marca število hospitaliziranih pacientov s covidom za približno polovico manjše, kot je zdaj,« poudarja Vogrin.
Odsotnih kar 33 odstotkov zaposlenih
Pri tem Vogrin dodaja, da v mariborski bolnišnici težave ne predstavlja samo število hospitaliziranih s koronavirusom, temveč tudi veliko število zaposlenih, ki so trenutno odsotni iz delovnega mesta.
»Več kot 600 jih je trenutno v staležu, ob tem pa je vsega skupaj odsotnih približno 33 odstotkov vseh zaposlenih. Se pravi 1200 je danes odsotnih iz delovnega mesta, kar predstavlja enormno težavo,« razlaga Vogrin.
Dodatnih 300 zaposlenih je prerazporejenih iz tako imenovanih belih oddelkov na covidne oddelke. Zaradi tega je v Univerzitetnem kliničnem centru delo z elektivnimi pacienti zelo zmanjšano.
Pri tem so zmanjšani tudi elektivni programi na kirurgiji, ti obratujejo le v okoli 50 do 60 odstotkih.
»Dodatno težavo predstavlja še to, kar se kopiči že dve leti. Pacienti, še posebej kronični bolniki, imajo omejen dostop do zdravnikov na primarnem nivoju, delno tudi na sekundarnem ter terciarnem nivoju. Ti bolniki se tekom dveh let kopičijo, tako se pojavlja enormen pritisk kroničnih bolnikov na bolnišnico,« poudarja Vogrin.
»Urgentni center prav zares deluje nekako na robu svojih zmožnosti«
Podobno razlaga tudi Urška Kšela, predstojnica oddelka za endokrinologijo in diabetologijo, ki dodaja, da so morali zaradi enormnega priliva covidnih bolnikov zmanjšati število postelj za necovidne bolnike.
»S tem smo zmanjšali zmožnost obravnave bolnikov, ki nimajo covida. Tudi ti bolniki so bolni in potrebujejo našo obravnavo, tako bolnišnično kot ambulantno, ki pa je v tem trenutku absolutno motena,« razlaga Kšela.
Vsi ti pritiski se poznajo tudi v Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
»Samo na bolezenskem delu, na delu, kjer obravnavamo paciente, ki so oboleli, torej so nepoškodovani in imajo hujšo vrsto simptomatike, se je število napram letom pred pandemijo, povečalo za več kot sto odstotkov,« pa razlaga Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Tudi na tem oddelku pa so omejeni zaradi izpada kadra, tako je trenutno odstotnih okoli petina delavcev. »Trenutno urgentni center prav zares deluje nekako na robu svojih zmožnosti in na maksimalnih obratih,« dodaja Prosen.
