Mariborski zdravstveni dom je 4000 osebam iz mariborskega območja poslal vabilo na presejalno testiranje na okužbo z bakterijo H. pylori. S sodelovanjem lahko udeleženci zmanjšajo možnost za razvoj raka želodca.
Rak želodca ostaja v svetovnem merilu velik javnozdravstveni izziv. V Evropi obstajajo znatne geografske razlike v incidenci raka želodca, ki je v 89 odstotkih posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori), pri čemer imajo regije srednje in vzhodne Evrope največje breme.
Do zdaj še nobena država v Evropi ni sprejela strategije za preprečevanje raka želodca ali uvedla organiziranega presejanja.
Tako se je Nacionalni inštitut za javno zdravje povezal z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor, Inštitutom za klinično in preventivno medicino Univerze v Latviji ter Mednarodno agencijo za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije.
Izoblikovali so projekt Eurohelician, katerega cilj je oceniti izvedljivost populacijske strategije presejanja in zdravljenja okužb s H. pylori za preprečevanje raka želodca v Evropi. Vanj pa je kot že omenjeno vključen tudi Maribor.
Rak želodca ima še vedno zelo slabo prognozo
Glede na absolutno breme raka želodca in vztrajne razlike med območji je velika razširjenosti okužbe s H. pylori logična tarča za nujno ukrepanje za preprečevanje raka želodca.
Rak želodca je peta najpogosteje diagnosticirana vrsta raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2020 je bilo po vsem svetu odkritih več kot milijon novih primerov raka želodca in zabeleženih 800.000 smrti.
Rak želodca je velik globalni javnozdravstveni izziv, saj ima slabo prognozo. V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med 19 in 30 odstotki. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljši način za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca.
»Rak želodca je v Sloveniji pomemben vzrok obolevanja in umiranja. Strategija ‘testiraj in zdravi’ okužbo s H. pylori je prepoznana kot najučinkovitejši ukrep preprečevanja raka želodca. H. pylori povzroča številne bolezenske znake, ki poslabšujejo kakovost življenja, kar je dodaten razlog, da je zdravljenje odkrite okužbe za bolnika dokazano koristno in medicinsko indicirano,« razlaga vodja projekta Bojan Tepeš.
Rak želodca je med raki v Sloveniji na desetem mestu po številu novo odkritih primerov. V obdobju od leta 2012 do 2016 je v Sloveniji za rakom želodca povprečno zbolelo 462 ljudi, umrlo pa 346 ljudi na leto.
In čeprav pojavnost raka želodca v zadnjih dveh desetletjih upada, je ta še vedno pomemben vzrok umrljivosti zaradi rakov.
Na presejalno testiranje vabljenih 4000 oseb iz mariborskega območja
H. pylori je bila prva bakterija, ki je bila razglašena kot povzročitelj raka in najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca.
H. pylori v sluznici želodca povzroča nastanek vnetja oziroma gastritis, lahko privede do razjede želodca in dvanajstnika ter poveča nevarnost za nastanek raka na želodcu. Razširjena je po vsem svetu, z njo pa je okužena skoraj polovica svetovnega prebivalstva.
A je ob tem približno 80 odstotkov vseh okuženih brez simptomov. Pri ostalih pa se klinični znaki izkazujejo kot razjede želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi, tiščanje v zgornjem delu trebuha in kot zgodnja sitost.
V ovkiru projekta je tako Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor 4000 osebam iz mariborskega območja, starim od 30 do 34 let, poslal vabilo na presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.
Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se je na vabilo doslej odzvalo 900 oseb.
S sodelovanjem lahko udeleženci zmanjšajo možnost za razvoj raka želodca
Rezultati raziskave, ki jo izvajajo skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, bodo pokazali, ali se testiranje na omenjeno bakterijo lahko uvede kot nov preventivni presejalni program za odkrivanje raka na želodcu.
S preventivnimi zdravstvenimi pregledi v zdravstvu se namreč odkrivajo začetna, očem skrita obolenja, ali že prisotne kronične bolezni, ki potekajo brez že vidnih simptomov. S preventivnimi pregledi ugotavljajo tudi dejavnike tveganja, ki bi lahko povzročili razvoj številnih kroničnih in drugih nevarnih bolezni.
Pravočasno odkrivanje tveganj za razvoj oziroma poslabšanje že navzočih bolezni omogoča ustrezno ukrepanje in zdravljenje ter preprečuje nadaljnji razvoj bolezni.
S sodelovanjem v tej raziskavi lahko udeleženci zmanjšajo možnost za razvoj raka želodca in drugih resnih zdravstvenih težav ter prispevajo k prihodnjim odločitvam o preprečevanju raka želodca.
