Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje zaradi strukturnih neskladij na trgu dela zaznava velik porast vlog na področju zaposlovanja tujcev.
Potem ko je lani zabeležil rekordnih 54.000 vlog, jih bo letos po napovedi še več. Po zadnjih podatkih, dostopnih za januar letos, tuji delavci predstavljajo skoraj osmino delovno aktivnih v Sloveniji.
Zaradi velikega zanimanja delodajalcev za tujo delovno silo - domače namreč primanjkuje in tudi brezposelnost je na eni najnižjih ravni v zgodovini - zavod beleži velik naval tujih delavcev.
Potem ko so že lani našteli 4000 več vlog za delovna dovoljenja in soglasja za enotno dovoljenje kot leta 2019, ko je bil zabeležen prejšnji rekord, se priliv nadaljuje.
Na zavodu so tako v prvih treh mesecih letos prejeli že 15.000 vlog za delovna dovoljenja in soglasja za enotno dovoljenje, kar je 29,6 odstotka več kot v enakem obdobju 2021, so zapisali v pregledu aktualnih podatkov s trga dela.
Najbolj se je zaposlovalo zidarje
Lani je sicer zavod izdal 46.264 delovnih dovoljenj in soglasij oz. 26,7 odstotka več kot v letu 2020, trend rasti pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu, ko je bilo izdanih 11.284 delovnih dovoljenj in soglasij, kar v letni primerjavi predstavlja 28,9-odstotno rast.
V letu 2021 je bilo največ dovoljenj in soglasij izdanih delodajalcem iz gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prometa in skladiščenja, gostinstva in trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. »Večinoma gre za delovna mesta na terenu in pod težjimi delovnimi pogoji, za katera je težje najti kandidate med domačimi iskalci zaposlitve,« so izpostavili na zavodu.
Najbolj intenzivno se je tako zaposlovalo zidarje (20,9 odstotka vseh izdanih dovoljenj in soglasij), voznike težkih tovornjakov in vlačilcev (13,4 odstotka) in varilcev (10,4 odstotka).
Najbolj intenzivno se je tako zaposlovalo zidarje (20,9 odstotka vseh izdanih dovoljenj in soglasij), voznike težkih tovornjakov in vlačilcev (13,4 odstotka) in varilcev (10,4 odstotka).
Največ tujih delavcev prihaja iz bližnjih držav; lani jih je bila skoraj polovica iz Bosne in Hercegovine (45,7 odstotka), sledijo pa državljani Kosova, Srbije, Severne Makedonije, Ruske federacije, Turčije, Ukrajine, Kitajske in Črne gore.
Na zavodu so zaradi spremenjenih razmer sprožili prilagoditve dela v smeri kadrovske reorganizacije in optimizacije procesov na področju zaposlovanja tujcev, je na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani povedal namestnik generalnega direktorja Marko Bošnjak.
Povprečni časi reševanja vlog se posledično skrajšujejo, je poudaril. V povprečju za soglasje k enotnemu dovoljenju potrebujejo 14 dni, pri delovnih dovoljenjih pa 21 dni, »kar je precej manj, kot je zakonsko določeno«.
Sicer pa so na zavodu trende pospremili tudi s podatki statističnega urada, ki kažejo, da je bilo konec januarja letos v Slovenji ob neupoštevanju kmetov 112.777 delovno aktivnih, ki niso bili državljani Slovenije. 14,4 odstotka jih je bilo iz držav Evropske unije, 85,6 odstotka pa iz tretjih držav.
Primerjava, ki upošteva vse delovno aktivne, tudi kmete, pa kaže, da so tuji delavci v prvem letošnjem mesecu predstavljali 12,4 odstotka vseh delovno aktivnih pri nas, in sicer državljani Evropske unije 1,8 odstotka, državljani iz tretjih držav pa 10,6 odstotka vseh delovno aktivnih.
