Na trgu se pojavlja vedno več inovativnih vin. Zadnje čase je veliko govora tudi o oranžnih in modrih vinih. Ste jih že poskusili?
Obstajajo bela, rdeča in tudi rosé vina. Nedolgo nazaj je svoje rojstno doživelo tudi oranžno vino. Skovanka oranžna vina je precej nova, pojavilo se je med praktičnimi anglosaksonci, da so natančno označili skupino vin iz grozdja belih sort vinske trte, za katere je v fazi predelave značilen daljši stik mošta z jagodnimi kožicami.
Gre za predelavo belih vin po postopku za rdeča, pravzaprav pa za tradicionalni pristop, saj so tudi bela vina nekoč dalj časa puščali v stiku z jagodnimi kožicami. Na ta način se iz jagodnih kožic izluži več barvil in taninov. Zaradi tega so vina globljih barv, recimo starega zlata ali jantarja.
Barvni spekter se pri oranžnih vinih ni končal. Ravno nasprotno. Na trgu so namreč že modra vina, za katera so zaslužna španska podjetja. Vino Gïk Blue predstavlja spojitev rdečih in belih grozdnih jagod, organskih pigmentov in arom, ki vinu dajejo sladek okus ter zanimivo modro barvo, ki je pri nekaterih sprožilo neodobravanje, medtem ko so drugi nad novostjo naravnost navdušeni.
Kaj o oranžnih in modrih vinih menita mariborska vinarja?
Boštjan Protner iz Malečnika je pristaš oranžnega vina, medtem ko ima o modrem vinu čisto drugo mnenje: »Oranžno vino nastane po več dnevni maceraciji belega grozdja. Če želimo super kvaliteto, mora biti grozdje pridelano s čim manj škropljenja. V nadaljnjem procesu je vse igra narave in časa. Vinarjeva roka je skoraj nepotrebna. Vino je nato minimalno žveplano in stekleničeno. Modro vino je pa 'kar nekaj'. Sami dodatki kot so indigo in sladila.«
Protner je pridelal že veliko oranžnih vin, in to iz ekološko predelanega grozdja. Njegovo načelo pri pridelavi vina Joannes je: upoštevaj zakone narave in čim manj vplivaj na vino.
Do inovativnih vin je kritičen tudi Gregor Mikuž iz Orehove vasi. Veseli ga, da se inovacije pojavljajo tudi na področju vinarstva, vendar je mnenja, da razlikovanje na inovativna in neinovativna ni najbolj primerno. Tudi on dela vina z ekološko pridelavo, imenovana M-enostavno dobra vina.
»Glede na to, da se vino že tisočletja prideluje po enakem postopku, verjamemo da edino kar šteje, so dobra vina,« pravi Mikuž in dodaja, da »s strokovnim znanjem in natančnim delom v vinogradu ter vinski kleti zagotavljamo, da vino ohranja naravni okus grozdja in Pohorja, z vsemi svojimi značilnostmi ter mu dodajamo tisto posebnost, ki ga naredi edinstvenega.«
Mariborčani smo pravi raziskovalci vin, kar je logično za narod, ki ima najstarejšo vinsko trto na svetu. Stara je namreč že več kot 400 let. Prav je, da se tudi na področju vinarstva uvajajo nove male revolucije kot sta na primer oranžno in modro vino, kljub temu pa še vedno prisegamo k domači ekološki predelavi, kar je za zdravje ne nazadnje tudi najbolj pomembno.
Foto: Spletna stran Gïk Blue
