Slika je simbolična.
Kdaj bo Sonce zašlo najprej? To je izziv, s katerim se je spopadel Albin Gradišnik iz vremenske postaje na Krčevini pri Vurbergu.

Tokrat se je Albin Gradišnik, ki ima amatersko vremensko postajo na Krčevini pri Vurbergu, spopadel z vprašanjem, kdaj zabeležimo najzgodnejši vzhod Sonca. 

Najprej moramo ugotoviti, kateri čas bomo upoštevali. Bo to čas, ki ga kaže ura na roki ali čas, ki ga kaže sončna ura?

»Naša ura na roki kaže standardni čas, ki tečejo enakomerno celo leto in v celotnem časovnem pasu enako. V Sloveniji je to srednjeevropski čas. Sončna ura pa kaže krajevni sončev čas. To je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli. Ta se spreminja, zato so potrebne prilagoditve s časovno enačbo. Zato smo v prispevku uporabili čas po uri na roki,« razloži ljubiteljski vremenar in astronom Gradišnik.

Najzgodnejši sončni zahod in vzhod se sicer ne zgodita na sam zimski solsticij. Za pojasnilo lahko uporabimo analemo. Pa veste, kaj je to? To je krivulja, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu, kot jo vidimo z določenega kraja vsak dan ob isti uri.

Naredimo jo lahko kar sami doma

In to čisto preprosto. Na vodoravno površino zapičimo kol v tla. Te palice več ne premikamo. Nato na vsakih deset dni, vedno ob isti uri, s kamenčki ali manjšimi količki označimo vrh padajoče sončeve sence od palice. S tem rišemo trenutne lege Sonca na nebu. Po enem letu vestnega označevanja se nam bo prikazala krivulja, podobna ozki razpotegnjeni osmici. In to je analema.

Daljša razpotegnjenost osmice je posledica spreminjanja deklinacije Sonca, krajša pa je posledica sončeve rektascenzije oziroma tega, da se Zemlja giblje okoli Sonca po elipsi in ne po krožnici.

'Osmico' pa lahko tudi izračunamo. Pri tem nam pomaga program Stellarium, kamor nastavimo lokacijo, v primeru Gradišnika lokacijo vremenske postaje, v vsakem mesecu pogledamo višino Sonca nad obzorjem in njegov azimut za ob 12.00 (poleti ob 13.00). 

»Ali je Sonce točno na jugu ob 12.00 (13.00) po ur na naši roki? Ne ni, z izjemo štirih dni na leto (15. aprila, 14. junija, 1. septembra in 25. decembra). V ostalih 361 dneh leta pa prihaja do razlik med pravim sončnim časom (to je časom, ko Sonce na najvišji točki nad obzorjem (ob kulminaciji) prečka nebesni poldnevnik opazovalca, na azimutu 180 stopinj) in krajevnim časom (po naši uri na roki),« razloži Gradišnik.

In kdaj bo najzgodnejši sončni zahod?

Najzgodnejši Sončev zahod nastopil, ko bo Sonce navidezno v najnižji točki analeme, saj je takrat najbližje zahodnemu obzorju, najkasnejši zahod pa bo, ko bo Sonce navidezno v najvišji točki analeme. Možno je razbrati, da točka Sonca v času zimskega solsticija ni najnižja, ampak je prej nižja tista iz 11. decembra. To potrjuje, da je takrat najzgodnejši zahod v letu.

Kaj pa najpoznejši sončni vzhod? Gradišnik ponovno uporabi analemo. Ure so, seveda, tudi tokrat premaknjene na jutranji čas. 

Iz te analeme je moč razbrati, da točka Sonca v času zimskega solsticija ni najnižja, ampak je pozneje nižja tista iz 1. januarja. Takrat je torej najpoznejši sončni vzhod v letu. 

Pa drugje?

Gradišnik je naredil tudi analeme za Ptuj in Ljubljano. Ugotovitve so podobne.

V Murski Soboti bo na primer sončni vzhod še prej, natanko tri minute prej, kot v Mariboru. V Murski Soboti bo najhitrejši Sončni zahod v letu 2023 11. decembra ob 16.08, dve minuti prej kot na najkrajši dan v letu, ob zimskem solsticiju, ki bo letos 22. decembra, ko bo Sonce zašlo ob 16.10.

V najstarejšem slovenskem mestu, na Ptuju bo najhitrejši Sončni zahod 11. decembra ob 16.10, dve minuti prej kot ob zimskem solsticiju, ko bo zašlo ob 16.12.

V štajerski prestolnici, v Mariboru bo 11. decembra Sonce zašlo ob 16.11, 22. decembra pa bodo Štajerci opazovali Sončni zahod dve minuti kasneje, ob 16.13.

Na najkrajši dan v letu bo v Ljubljani Sonce zašlo ob 16.19,  medtem ko bo Sonce 11. decembra zašlo že ob 16.17.

Najkasnejši Sončni vzhod je 1. januarja. Tega bo v Murski Soboti moč ugledati ob 7.39, kar je tri minute pozneje kot na dan zimskega solsticija, ko Sonce vzide ob 7.36.

Ko bo noč najdaljša, 22. decembra, bo sonce na Ptuju vzšlo ob 7.38, v Mariboru minuto pozneje, torej ob 7.39 in najkasneje v Ljubljani, ko bodo sončni žarki prebudili meščane ob 7.42. Sonce bo v Mariboru na novoletno jutro vzšlo šele ob 7.42, na Ptuju ob 7.41 in v Ljubljani ob 7.45. 

Vidimo, da se dan po zimskem solsticiju sprva začne daljšati zaradi večernih minut in ne jutranjih.  

Starejše novice