Lani se je slovenski nepremičninski trg umiril, potem ko se je leta 2018 rast trga ustavila in je število nepremičninskih transakcij prvič po obratu cen leta 2015 upadlo.
Geodetska uprava Republike Slovenije je pred kratkim objavila Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2019, ki obravnava stanje na nepremičninskem trgu v Sloveniji glede na obseg trgovanja z nepremičninami in predstavlja tudi analitiko cen nepremičnin.
Kot izhaja iz poročila, je lani dejavnost trga, predvsem stanovanjskega, ostala na visoki ravni, ki jo je dosegla s hitro rastjo v letih od 2013 do 2017.
Glede na sicer še začasne podatke smo lani v Sloveniji evidentirali okoli 35,5 tisoč sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala blizu 2,7 milijarde evrov.
To pomeni, da je vrednost sklenjenih pogodb dosegla rekordno številko od začetka sistematičnega spremljanja leta 2007, kljub dejstvu, da število kupoprodajnih poslov ni preseglo rekordnega iz leta 2017.
V poročilu so analizirali nekaj območij s podobnimi tržnimi značilnostmi, ki predstavljajo naselja. Gre za 14 večjih območij, med njimi tudi Maribor.
Najnižje cene stanovanj med obravnavami območja ima Murska Sobota, kjer so več kot 40 odstotkov nižje od povprečja in več kot 60 odstotkov nižje od ljubljanskih, cene stanovanj v Mariboru pa so primerljive s tistimi v Celju in se med vsemi 14. vključenimi mesti gibajo v spodnji polovici.
V Mariboru se je povprečna cena rabljenega stanovanja lani izenačila s tisto iz leta 2008 in trenutno znaša 1340 evrov na kvadratni meter.
Mestna občina Maribor
Mestna občina Maribor ima s stanovanji v večstanovanjskih stavbah, samostojnimi in vrstnimi stanovanjskimi hišami ter dvojčki okoli 52.500 stanovanjskih enot, kar predstavlja okoli štiri odstotke celotnega slovenskega stanovanjskega fonda oziroma skoraj 40 odstotkov fonda na štajerskem območju.
V Mestni občini Maribor se je lani realiziralo skoraj 15 odstotkov vseh tržnih kupoprodaj stanovanj in okoli pet odstotkov tržnih kupoprodaj hiš v državi.
Stanovanjski trg v Mariboru je po končani krizi oživel razmeroma pozno, tako da je povečano povpraševanje po novih stanovanjih opazneje spodbudilo novogradnje šele v letu 2018.
Lani so začela na trg prihajati prva nova stanovanja iz manjših projektov, opaznejše povečanje ponudbe novih stanovanj, pa je glede na načrtovano gradnjo pričakovati v naslednjih treh letih.
V letu 2020 naj bi bilo v mariborski občini dokončanih okoli 350 novih stanovanjskih enot (stanovanja v večstanovanjskih stavbah in vrstnih hišah), do konca leta 2022 pa še okoli 600 enot ter okoli 350 neprofitnih stanovanj, ki jih bo zgradil stanovanjski sklad.
Stanovanja v Mestni občini Maribor
V mariborski občini je bil v letih 2016 in 2017 prisoten razmeroma močan trend rasti števila realiziranih kupoprodaj stanovanj. V letu 2018 se je ta trend ustavil, rahlo upadanje števila transakcij pa se je nadaljevalo tudi lansko leto.
Kljub umiritvi trgovanja so cene stanovanj še naprej rasle, tako da so se lani povsem približale rekordnim iz leta 2008. Povprečna cena rabljenega stanovanja leta 2019 je bila v primerjavi z letom 2018 višja za pet odstotkov, v primerjavi z letom 2015 pa za 27 odstotkov.
Cene stanovanj v Mariboru so bile skoraj 30 odstotkov pod slovenskim povprečjem in več kot polovico nižje kot v Ljubljani.
Po cenah stanovanj v mariborski občini sta tudi lani prednjačila mestna predela Radvanje in Koroška vrata, kjer je povprečna cena rabljenega stanovanja presegla 1400 evrov na kvadratni meter. Sledil je predel Magdalena - Nova vas - Tabor s povprečno ceno 1350 evrov na kvadratni meter.
Cene stanovanj rastejo v vseh mestnih predelih
Konstantna rast cen stanovanj je bila v zadnjih štirih letih prisotna v vseh mestnih predelih mariborske občine. V primerjavi z letom 2015 so cene stanovanj najbolj zrasle v predelu Tezno, za skoraj 35 odstotkov, najmanj pa v predelu Koroška vrata, kjer so cene sicer med najvišjimi, za okoli 20 odstotkov.
V povprečju predstavljajo kupoprodaje srednje velikih stanovanj (dvosobna in manjša trosobna) okoli 55 odstotkov, kupoprodaje manjših (garsonjere in enosobna) okoli 30 odstotkov in kupoprodaje velikih stanovanj (večja trisobna in večsobna) okoli 15 odstotkov vseh realiziranih kupoprodaj v mariborski občini.
Razlike v cenah glede na velikost stanovanj v mariborski občini niso velike. Lani so se cene, sicer relativno najdražjih garsonjer in enosobnih stanovanj gibale okoli 1350 evrov na kvadratni meter, kvadratni meter večjih stanovanj pa je bil v povprečju za odstotek ali dva cenejši.
V primerjavi z letom 2015 so se manjša in srednje velika stanovanja podražila za okoli 30 odstotkov, velika pa za 15 do 20 odstotkov.
Hiše v Mestni občini Maribor
Po letu 2015 je bil trg stanovanjskih hiš v mariborski občini zelo dejaven. Kljub hitremu naraščanju števila transakcij, pa so cene hiš opazneje poskočile šele leta 2018, a se je njihova rast že v naslednjem letu umirila.
Povprečna pogodbena cena stanovanjske hiše v mariborski občini je lani znašala 120.000 evrov. V primerjavi z letom prej se je zvišala za tri odstotke, v primerjavi z letom 2015 pa je bila višja za 18 odstotkov.
V primerjavi z letom 2018 so se leta 2019 v povprečju prodajale za sedem kvadratnih metrov večje hiše, pripadajoče zemljišče pa je bilo za 20 kvadratnih metrov manjše. Leto zgraditve prodanih hiš se ni spremenilo, kar pomeni, da so bile v povprečju leto dni starejše.
V primerjavi z letom 2015 so se prodajale za 13 kvadratnih metrov večje hiše z 20 kvadratnih metrov večjim pripadajočim zemljiščem, prodane hiše pa so bile za leto starejše.
Lani so tri četrtine prodanih hiš v mariborski občini predstavljale prodaje samostojnih hiš, malo manj kot četrtino pa prodaje vrstnih hiš. Delež prodaje dvojčkov je bil zanemarljiv in je znašal le okoli odstotek, potem ko je bil leto prej tri odstotke, še v letih od 2015 do 2017 pa od 10 do 15 odstotkov.
Ob upoštevanju velikosti in starosti prodanih hiš ocenjujemo, da so cene hiš s pripadajočim zemljiščem v mariborski občini v primerjavi z letom 2018 dejansko stagnirale, v primerjavi z letom 2015 pa so zrasle za okoli 15 odstotkov, kar je precej manj kot cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah.
Cene hiš najvišje v predelu Koroška vrata
Cene hiš so bile lani kot običajno najvišje v mestnem predelu Koroška vrata, ki velja za stanovanjsko najbolj zaželen del Maribora. Glede na starostno in velikostno strukturo prodanih hiš s pripadajočimi zemljišči so bile cene le malo nižje v predelu Radvanje, medtem ko so bile na ostalih območjih občine Maribor nižje za 30 do 40 odstotkov.
