Slika je simbolična (foto: Jure Banfi).
Volivci bomo 24. aprila volili predstavnike, ki nas bodo zastopali v novem sklicu državnega zbora. Predstavljamo mariborske kandidate za poslance, danes tiste, ki kandidirajo v volilnem okraju Maribor 7.

Čez manj kot dva tedna se bo za glasove volivk in volivcev potegovalo skupno 20 strank in list, ki so vložile kandidaturo za tokratne državnozborske volitve.

Volivci na splošnih parlamentarnih volitvah izvolijo 88 poslancev, po enega pa izberejo pripadniki italijanske in madžarske manjšine.

V uredništvu Mariborinfo smo vsem mariborskim kandidatom poslali ista vprašanja in jim tako dali možnost, da se bralcem podrobneje predstavijo. V nadaljevanju predstavljamo kandidate, ki kandidirajo v volilnem okraju Maribor 7.

Vrstni red kandidatov je enak, kot je seznam Državne volilne komisije. Manjkajo tisti, ki na vprašanja niso odgovorili.

Martin Marzidovšek, Gibanje Svoboda

1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo. 

Magistriral sem iz mednarodnih odnosov v Ženevi, Švici, kjer sem tudi delal na OZN in povezanih institucijah. Deset let se že ukvarjam z digitalnimi tehnologijami: soustanovil sem zagonsko tehnološko podjetje na globalnem trgu in kot raziskovalec se ukvarjam s tehnologijami umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan, kjer bom 2022 tudi doktoriral.

2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?

Menim, da je potrebno zagotoviti trdne demokratične temelje naše družbe in ustrezno delovanje njenih sistemov. Osebno se bom zavzemal za: decentralizacijo, digitalizacijo našega gospodarstva in družbe ter za uspešen prehod v bolj trajnostno družbo temelječo na krožnem gospodarstvu, ki bo solidarna do ranljivih skupin in varovala naravo.

3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?

Maribor lahko postane vodilen na področju krožnega gospodarstva, zato je smiselna specializacija v najnaprednejše metode večvrednostnega recikliranja, ki prinašajo zelena delovna mesta prihodnosti z visoko dodano vrednostjo. Razvijati je treba turistično ponudbo in vzpodbujati tehnološko podjetništvo temelječo na prebojnih tehnologijah. 

4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?

Nasprotujem. Gre za kratkoviden pristop, ki ignorira okoljske in zdravstvene vidike tega projekta in zaveze EU za krožno gospodarstvo. To predvideva, da se bo naša proizvodnja in potrošnja v naslednjih letih intenzivno usmerjala v vedno višje stopnje recikliranja materialov, kar bo povzročilo zmanjšanje odpadkov potrebnih za delovanje sežigalnice.

5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?

Naša prioriteta mora biti zmanjševanje obremenjenosti okolja s prometom, prehod na okolju prijazno trajnostno mobilnost in več učinkovitega javnega prevoza. Z ozirom na to je potrebno oceniti ali takšna (draga) investicija najbolje naslavlja perečo prometno problematiko mesta na srednji in daljši rok.

6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?

Glede na bližino drugih letališč v okolici najbrž nima smisla računati na razvijanje potniškega prometa, ki bi lahko zaživelo le ob pridobitvi novega upravljavca, ki bi uspel pritegniti ponudnike letov do tržno zanimivh destinacij, ki jih v regiji primanjkuje. Večji potencial ima usmeritev LER v logistično vozlišče. 

7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?

Potrebna je učinkovitejša poraba sredstev, racionalizacija poslovanja, boljša organizacija zdravstvenih zavodov in učinkovitejše izrabe obstoječih kapacitet z ustrezno stimulacijo vseh zaposlenih. S pripravo operativnega načrta se bo urgentno sanirala škoda, ki je nastala z delno zaustavitvijo izvajanja drugih zdravstvenih storitev.

8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?

Kmetijstvo potrebuje nova znanja in podjetniško naravnanost. Pomembno je sodelovanje in povezovanje v zadruge ter doseganjepoštene proizvodne cene. Tudi kmetijstvo mora biti deležno digitalizacije in zmanjševanja birokracije ter boljše povezanosti lokalnih proizvajalce in potrošnikov. Spodbujati je treba trajnostno in ekološko kmetovanje in ekoturizem.

9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?

Pospešiti je potrebno vzpostavitev regij, ki morajo v čim večji meri ustrezati že obstoječim regionalnim gospodarsko-razvojnim dejavnikom, kar bo omogočilo decentralizacijo razvoja na področju vseh sektorjev. Razviti želimo osnovne storitve, bistveno dvigniti kakovost življenja in zagotoviti razvoj kvalitetne infrastrukture po celotni Sloveniji. 

10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?

Osredotočiti se moramo na zeleni energetski prehod, s ciljem dosege brezogljične in energetsko samoosrbne družbe. Pospešili bomo investicije v obnovljive vire energije, razogljičenje sistemov daljinskega ogrevanja in spodbujali razvoj novih tehnoloških rešitev. Pospešili bomo solarizacijo in izboljšali energetsko učinkovitost stavb. 

Odgovorite z DA/NE: 

1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. NE
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. DA
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE

Miran Ulbin, Slovenska demokratska stranka - SDS

1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo. 

Moje ime je Miran Ulbin in sem zaposlen na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo, kot izredni profesor. Moje področje predavanj in raziskav je tesno povezano z računalništvom. V mladosti se nisem ukvarjal s politiko, zdaj pa sem že več kot dvajset let član stranke SDS. Za poslanca DZ kandidiram, da s svojim znanjem in izkušnjami prispevam k hitrejšemu razvoju Slovenije.

2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?

Zavzemal se bom za digitalizacijo in posodobitev računalniške infrastrukture v Sloveniji. Ker sem sodeloval pri načrtovanju superračunalnikov Maister in Vega, se bom posebej zavzemal za to, da se tak razvoj nadaljuje. Posebno pozornost bom namenil tudi vsem ostalim aktivnostim, ki bodo vodili v hitrejši razvoj vzhodne regije in mesta Maribor. 

3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?

V naslednjih letih bo v Mariboru zaživel Tehnološki inovacijski center Univerze Maribor – INOVUM, ki bo generator razvoja v regiji. Že nekaj let so v Sloveniji v razpravi ideje o pametnih mestih. Maribor bi bil zelo primeren kandidat za tak pilotski projekt pametnega mesta, kar bi lahko povezali z INOVUM in z obstoječimi in bodočimi superračunalniki. 

4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?

Podpiram projekt, ker bi rešil problem velikih količin odpadkov iz širše regije, hkrati pa bi pridobili nov energetski vir. Sodobno zgrajena sežigalnica, ki z izpusti ne bo obremenjevala okolja, bo pomemben vir toplotne in električne energije. Posledično bo mogoče zmanjšati izpuste individualnega ogrevanja, ki v zadnjih letih močno vplivajo na kvaliteto zraka v zimskih mesecih.

5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?

Promet vzhod-zahod na levem bregu Drave je z zaprtjem Koroške ceste postal posebej zgoščen. Z zaprtjem prometa po Lentu bo verjetno ta promet onemogočen in bo treba uporabiti obvoz po desnem bregu Drave. Zato bi tunel moral biti dokončan že pred zaprtjem Koroške ceste. Podpiram projekt tunela, čeprav je morda že skoraj prepozno za to prometno rešitev. 

6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?

Težko je pričakovati velik potniški promet na Letališče Edvarda Rusjana Maribor, saj sta sosednja letališča Graz in Zagreb preblizu. Morda je rešitev v logističnih centrih v bližini letališča in v povečanju tovornega prometa. V tem primeru bi bila smiselna tudi izgradnja železniške povezave letališča s progo mimo Magne. 

7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?

Treba bo zagotovili konkurenčnost slovenske medicine. Konkurenčno okolje bo vodilo v skrajšanje čakalnih dob zaradi učinkovitejšega načina dela in prineslo pocenitev storitev. Tako bo zagotovljen pravočasen dostop do osebnega zdravnika in specialističnega zdravljenja. Vse skupaj bo mogoče le s pospešeno digitalizacijo slovenskega zdravstva.

8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?

Položaj je mogoče izboljšati s krajšanjem oskrbovalnih verig tako, da javni zavodi  nabavljajo hrano pri lokalnih kmetijah. Razmisliti je treba tudi o davčni razbremenitvi ter poenostavitvi njihovega poslovanja in trženja. Ukiniti je treba Sklad kmetijskih zemljišč RS, saj naloga države ni, da bi tržila z zemljišči. Ta zemljišča naj dobijo v last tisti, ki jih bodo obdelovali. 

9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?

V Sloveniji so sedaj velike razlike med razvitostjo Ljubljane in drugimi regijami. Za bolj enakomeren razvoj Slovenije bi bila zelo pomembna nadaljnja decentralizacija in dekoncentracija upravnih nalog, usklajenih s projektom regionalizacije Slovenije. Ekspertna skupina je na ravni Državnega sveta že pripravila strokovne podlage in predlog zakona o regijah. 

10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?

V SDS se zavzemamo za stabilnost in samozadostnost oskrbe z električno energijo. Pri tem je najpomembnejša nuklearna energija, s katero bo v bodoče treba zagotavljati vsaj polovico potreb. Preostanek potreb morajo zagotavljati obnovljivi viri energije, kot so hidroelektrarne, sončne in vetrne elektrarne ter geotermalna energija. 

Odgovorite z DA/NE: 

1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. DA
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. DA
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. DA
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. DA
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. NE
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. NE
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. DA

Boštjan Jambrovič, Povežimo Slovenijo

1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo. 

Sem Mariborčan, prihajam iz gospodarstva. Ni mi vseeno v kakšni državi živim. Imam znanje, željo in moč, da premikam stvari naprej, zato kandidiram.

2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?

Zavzemam se za razvoj in napredek Slovenije, da bomo bolje in lažje živeli, za razvoj gospodarstva, za zeleno Slovenijo, za strpno komunikacijo in za iskanje dobrih skupnih rešitev. V gibanju Povežimo Slovenijo imamo odgovore na vprašanja:  kaj je dobro za naravo, kaj je dobro za gospodarstvo in kaj je dobro za ljudi. Dovolj imamo zmerjanja, delitve na leve in desne, to nas ne bo pripeljalo naprej.

3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?

V Mariboru je premalo zastopan sektor visokotehnoloških zagonskih podjetij, ki dosegajo hitro globalno rast in ustvarjajo visoko dodatno vrednost. Država bo morala zagotoviti ustrezno infrastrukturo, ekonomsko-poslovne cone, tehnološke parke in inkubatorje, stanovanja in podobno ter podpreti projekte, ki zagotavljajo vračanje mladih v Maribor, tudi s projektom regijskih štipendijskih shem, podjetniškim izobraževanjem mladih in izvajanjem državnih vzpodbud resornega ministrstva. Samo s krampom in lopato ne bomo prišli daleč. Eden izmed dobrih primerov bi bila tudi proizvodnja čipov v Sloveniji in podobne stvari. Koliko podjetij se je zaradi tega problema začasno zaprlo, med drugim tudi Revoz? O tem razmišlja tudi obstoječa vlada. V Mariboru imamo idealne pogoje za to. Imamo znanje in dovolj ljudi, ki bi to realizirali. Samo za spodbude za zagon inovativnih podjetij smo v l. 2021 namenili več kot 240.000 EUR. Prav tako moramo zagotoviti decentralizacijo, zagovarjamo uvedbo pokrajin. Cesta v Ljubljano mora biti dvosmerna, ne more se vse dogajati samo v Ljubljani.

4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?

Da, vendar moramo govoriti o uporabi najnovejše  tehnologije in tehničnih rešitev, pri tem moramo zagotovit ničeln oz. minimalen vpliv na okolje. Predvsem pa moramo zagotoviti tudi pravilno in celovito zbiranje, sortiranje in čim boljšo ponovno rabo odpadkov. Samo tisto, kar ne moremo ponovno uporabiti, je primerno za končno obdelavo v sežigalnici. 

5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?

Gre za kompleksen projekt, ki predstavlja velik izziv tako iz same izvedbe kot višine stroškov izgradnje. Menim, da je potrebno pri tem upoštevati predvsem stroko in na osnovi nepristranskih analiz sprejeti odločitev. Projekt je nedvomno atraktiven, je pa vprašanje ali obstajajo kakšne boljše, cenejše alternative ureditve prometa skozi Maribor.

6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?

Letališče Edvarda Rusjana Maribor je drugo največje mednarodno letališče v državi in edino poleg letališča Brnik, primerno za mednarodni komercialni letalski promet, opremljeno z ILS. Trenutno z njim upravlja DRI d.o.o. Ocenjujem, da je eden od poglavitnih razlogov za nekonkurenčnost letališča prekratka vzletno/pristajalna steza. Potrebno je najti skupni jezik s predstavniki civilne iniciative, pričakovanji potencial novih investitorjev in stroke. V primeru, da letališče ne bo konkurenčno ostalim letališčem v okolici, ne bo imelo osnov za nadaljnji razvoj in obstoj. Največ zaradi tega izgubljamo uporabniki, ki smo zaradi tega primorani leteti iz letališč Ljubljana, Zagreb, Gradec ali še iz bolj oddaljenih Benetk ...

7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?

Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva? Rad bi poudaril, da imamo najboljše zdravnike in medicinsko osebje, ki so se v pretekli COVUID krizi izredno izkazali. V Povežimo Slovenijo smo naredili jasen načrt zdravstva – gradnjo piramide, ki bo državljanu omogočalo čim bolj zdravo življenje. Najprej je treba zagotoviti mladim zdravnikom pogoje, da bo jim bo delovanje v Sloveniji strokovni, službeni in poslovni izziv. Danes Slovenija ni več zanimiva niti mladim zdravnikom iz nekdanjih bivših republik nekdanje skupne države. Treba je dvigniti status družinskega zdravnika. V nekaterih država so finančni in drugi pogoji, ki jih imajo družinski zdravniki, celo mnogo ugodnejši, kot jih imajo npr. specialisti, saj na ta način spodbudijo mlade, da se odločajo za smer družinskega zdravnika. To je pot, da bo vsak v Sloveniji prišel do osebnega zdravnika. Z večjo digitalizacijo pa bo v prihodnje treba krepiti tudi vlogo telemedicine.

8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?

Zagovarjam grajenje zavezništev med kmeti in potrošniki preko ukrepov za spodbujanje direktne prodaje hrane brez posrednikov. Preko 300 milijonov evrov, ki se letno porabijo za prehrano v vrtcih, šolah, bolnišnicah, drugih javnih zavodih, v vojski in drugih državnih ustanovah, naj se prednostno nameni v Sloveniji pridelani hrani. Cenovna razmerja v verigah vrednosti od kmeta do potrošnika morajo slediti državam z visoko in stabilno samooskrbo s hrano. Trenutno so kmetje v podrejenem položaju. V investicijskih ciklih je treba zagotoviti več sredstev za prilagoditve za nove in prihodnje tržne razmere. Zagotovitev zadostnih skladiščnih kapacitet za vse ključne prehranske proizvode je nujna.

9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?

Ustanavljanje pokrajin osebno podpiram. Potrebne bi bile spremembe za podeželske občine z nizko poseljenostjo, kjer zaradi majhnega števila prebivalstva in velikih potreb po ureditvi infrastrukture občanom ni zagotovljen enak status kot v mestih in občinah z gostejšo poseljenostjo. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti tudi obmejnim občinam. V gibanju Povežimo Slovenijo dajemo velik poudarek ustanovitvi pokrajin, saj bi lahko bolje izkoristili potenciale lokalnega razvoja.

10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?

Odvisnost od fosilnih goriv ni rešitev. Zapiranje rudnikov premoga in uporabo termoelektrarn podpiram, pri tem moramo biti pragmatični, da ne bomo pljuvali v lastno skledo. Da ne bomo zapirali, nato pa ostali brez te alternative. Potrebno je poskrbeti za ljudi, ki tam delajo. Kratkoročno je potrebno zagotoviti diverzifikacijo. Srednjeročno podpiram izgradnjo NEK, če želimo ohraniti nizke cene in konkurenčnost gospodarstva. Potrebno je investirati v najmodernejšo jedrsko tehnologijo, ki bo še bolj varna kot obstoječa. Pri tem moramo vztrajati. Za dolgoročno vzdržnost pa bomo zagnali projekte za izkoriščanje energetskih potencialov Slovenije: geotermalna energija, lesna biomasa, veter + sonce, mikro-hidroelektrarne. V energetski krizi nihče ne sme ostati sam.

Odgovorite z DA/NE: 

1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. DA
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. DA
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. DA
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. DA
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. NE
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. DA

Tatjana Frangež, Levica

1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo. 

Delavka, aktivna državljanka, mestna svetnica v Mariboru. Kandidiram, ker želim aktivno sodelovati pri ponovnem vzpostavljanju socialne države. Da bodo naši otroci živeli v svetu brez revščine. Da bo odločitev za študij stvar želja in sposobnosti, ne pa finančnih zmožnosti. Da bodo plače in penzije dostojne. Da zdravstvo ostane javno in dostopno.

2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?

Gradnja neprofitnih javnih stanovanj za vse generacije je zagotovo ena izmed prioritet. Prav tako enakomernejši regionalni razvoj in selitev nekaj državnih institucij v Maribor. Sledijo višje plače in pokojnine, ukinitev agencijskega dela ter ohranitev in nadgradnja javnih sistemov: šolstva in zdravstva. Sem tudi za več javnih domov za starejše po dostopnih cenah.

3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?

Selitev nekaj državnih institucij v Maribor; izgradnja neprofitnih stanovanj, javnih vrtcev in šol, da bo življenje v Mariboru privlačno; večja vključitev univerze in gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?

Najprej moramo vsi skupaj poskrbeti, da bo odpadkov manj. Da jih v čim večji meri ponovno uporabimo in/ali recikliramo. Šele nato lahko razmišljamo o sežigalnici. Ki pa mora biti osnovana kot javno podjetje, imeti neprofitni značaj in biti namenjena zgolj za sežig odpadkov iz Maribora.

5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?

Ne.

6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?

/

7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?

Finančno in kadrovsko bomo okrepili primarno raven javnega zdravstva. Ukinili bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zdravniško službo bomo določili kot javno službo in zagotovili, da bodo zdravniki ostali v javnem sistemu. Onemogočili bomo outsourcing dejavnosti ter popoldansko in druge oblike dopolnilnega dela zdravnikov in zdravnic.

8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?

Okrepiti je treba vlogo države in lokalnih skupnosti v prehranski verigi. Javne institucije morajo kot pomemben odkupovalec hrane prevzeti aktivnejšo vlogo, tudi z večletnim vnaprejšnjim načrtovanjem odkupov. Za nemoteno oskrbo prebivalstva z zdravo in kakovostno hrano je treba okrepiti tudi javno lastništvo v živilskopredelovalnih podjetjih.

9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?

/

10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?

Energetski razvoj mora iti v smeri razogljičenja. To pomeni izjemne napore na vseh področjih in podrejanje ostalih družbenih ciljev podnebnim. V energetiki ga bomo primarno dosegali s povečevanjem proizvodnih moči obnovljivih virov energije (sončna, vetrna in geotermalna energija, hranilniki energije) ter zmanjševanjem porabe energije.

Odgovorite z DA/NE: 

1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. NE
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. NE
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE

Petra Kovačec, Piratska stranka Slovenije

1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo. 

Rojena in vzgojena sem v okolici Maribora, po izobrazbi, poklicu in duši pa socialna delavka z veliko delovnih in prostovoljskih izkušenj na različnih področjih socialnega varstva. Kandidiram, ker sem tekom svojega dela zaznala veliko problematičnih področij znotraj našega sistema, ki jih je potrebno aktivno nasloviti. Pri Piratski stranki sem našla možnosti za polno vključevanje v njihovo delo ter možnost za udejanjanje svojih lastnih interesov na področju socialne politike.  

2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?

Zavzemala se bom za ohranjanje in krepitev vrednot, ki jih zastopa Piratska stranka Slovenije, torej za spoštovanje človekovih pravic in vrednot  demokratične države, zasebnost vsakega posameznika, svobodno in odprto družbo ter prost dostop do informacij. Znotraj tega se bom še posebej zavzemala za:
- obnovo zdravstvenega in šolskega sistema,
- proaktivno socialno državo,
- ugodne in učinkovite socialne storitve,
- ureditev področja duševnega zdravja,  
- enakopravnost spolov,
- reševanje problematike mladih,
- naslavljanje bega možganov, težav pri zaposlovanju in prekarnega zaposlovanja.

3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?

Maribor potrebuje premik v razmišljanju. Končati je potrebno s stalnimi zgodovinskimi izgovori, da je Ljubljana kriva za vse. Maribor mora vzeti prihodnost v svoje roke, znanje v mestu je. Nujna je gradnja stanovanj, potrebno je oblikovati okolje, ki bo pozitivno za nova podjetja in izkoristiti potenciale Pohorja.

4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?

Podpiramo, ker jo potrebujemo, a le pod pogojem, da bo podprta z najsodobnejšo tehnologijo, ki bo onesnaževala okolje v najmanjši možni meri.

5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?

Ne, megalomanski projekti so v Sloveniji podvrženi prevelikim tveganjem korupcije. Rešitev za pretočnost prometa na levem bregu je potrebno poiskati drugače.

6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?

Letališko stezo je potrebno podaljšati, hkrati pa privabiti letalske družbe. Slovenija je edina država v EU, v katero Ryanair ne leti, potrebno je izkoristiti potenciale in privabiti nizko cenovne letalske družbe, ki tipično letijo na manjša letališča, kot je naše.

7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?

Da so v zdravstvu rezerve pri obremenitvi zdravnikov je ugotovil v posebnem internem nadzoru ortopedov v UKC Ljubljana tudi nekdanji zdravstveni minister in nekdanji direktor ZZZS Samo Fakin. Potrebno je vzpostaviti menedžment, ki bo imel avtoriteto izvajanja svojih menedžerskih nalog in podporo politike za spremembe!

8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?

V globaliziranem svetu ni več popolne samooskrbe, nihče ni sposoben sam  pridelovati vsega. Slovenskega kmeta ne smemo le ohranjati pri življenju ampak mu pomagati pri razvoju kmetije. Digitalizacija kmetijstva je priložnost, ki je ne smemo zamuditi.

9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?

Decentralizacija je nujna, ustanavljanje pokrajin pa, žal, edina rešitev. Pokrajine so smiselne le, v kolikor se na njih prenesejo pristojnosti in razvojna finančna sredstva. Nujno je potrebno preprečiti možnost političnih dvoživk v pokrajinah (nezdružljivost funkcij).

10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?

Potrebno je izgraditi NEK 2. Slovenija mora sama, brez Hrvaške zgraditi drugi blok!

Odgovorite z DA/NE: 

1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. DA
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. NE
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE

Miran Križnjak, Lista Marjana Šarca - LMŠ

1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo. 

Po izobrazbi sem strojevodja. Poklic strojevodje sem opravljal od 1990 do 2007. Od leta 2009 sem samostojni podjetnik na področju zavarovalništva z licenco ATVP. V politiko se podajam prvič. In to z enim samim razlogom. Da se nikoli več ne ponovita zadnji 2 leti, ne v Mariboru in ne v Sloveniji!

2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?

Zavzemal se bom za igrivo otroštvo, za spoštljivo plačilo in mirno brezskrbno starost. In vse to imamo kot stranka LMŠ zapisano v programu. Nismo vsi enaki.

3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?

- Najbolj pomembna je decentralizacija države. Regijski razvoj je pogoj za hitrejši preboj.
- Turizem – imamo kvalitetno kulinariko, ekološke kmetije, vinograde in kvalitetna vina, kolesarske poti, ribnike, jezera. 
- Vlaganje v šport, športno infrastrukturo. Rezultati pritegnejo zanimanje vlagateljev, tudi tujih. 

4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?

Ne. V urbanih naseljih smo na zgornji meji še dovoljenih izpustov v ozračje, ali pa so te meje prekoračene. Kvaliteta zraka bi se s tem še poslabšala. Vprašanje, ki se ob tem pojavi, je, s čim bi dovažali te odpadke. Ceste so že sedaj v slabem stanju, ob konicah pa še prenatrpane. To bi pomenilo še dodatno obremenitev čistega zraka v našem mestu.

5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?

Razbremenitev cest znotraj mesta je pomembna zaradi kakovosti zraka. Zjutraj in popoldan je obremenitev Gosposvetske ceste in cest v bližini največja. To so večinoma vzporedne enosmerne ceste, v bližini osnovne, srednje in višje šole. Strinjam se z rešitvijo, ki jo bo možno realizirati v najkrajšem možnem času. 

6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?

Za razvoj turizma in športa potrebujemo ustrezno prometno infrastrukturo. S cestami in malimi letali bi to lahko uredili, da privabimo goste iz oddaljenih slovenskih krajev. Seveda, če želimo premožnejše turiste. Seveda pa je smotrno istočasno poskrbeti za tovorni terminal, saj je lega letališča zelo primerna in enostavna.

7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?

Slovenija ima dober javni zdravstveni sistem, ki pa ga je potrebno optimalneje organizirati, zagotoviti večjo dostopnost storitev v popoldanskem času ter digitalizirati in finančno okrepiti.  Eden od prvih nujnih korakov je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter poraba teh sredstev za odpravo čakalnih dob.

8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?

Z zaščito kmetijskih zemljišč in infrastrukture, spodbujanjem prehoda na sonaravno in ekološko pridelavo hrane, usmerjenostjo k tehnološkemu napredku kmetijstva, z razvojem zelenega turizma na kmetijah, ohranjanjem avtohtonih sort sadja in vrtnin, čebelarstvom ter z etičnim ravnanjem z živalmi. Ključna je prenova t. i. politike »od vil do vilic«.

9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?

V LMŠ zagovarjamo decentralizacijo Slovenije, okrepljen regionalni razvoj in medobčinsko sodelovanje ter odločno stojimo za tem, da je potrebno ustanoviti regije, nanje prenesti določene pristojnosti države, vključno s selitvijo dela sedežev državnih organov ter jim zagotoviti lastne finančne vire.

10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?

Obnovljivi viri energije in raznolika zelena energetska samooskrba so premalo izkoriščeni potenciali, ki jih Slovenija premore. Zavzemali se bomo za optimalen izkoristek tako vetra in sonca kot izgradnjo HE na srednji Savi ter izgradnjo drugega bloka NEK. Pomemben delež v prihodnosti mora predstavljati tudi geotermalna energija.

Odgovorite z DA/NE: 

1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. NE
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. DA
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. Naj pove stroka
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE

Uroš Prikl, Socialni demokrati

1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo. 

Sem Uroš Prikl, univerzitetni diplomiran ekonomist, Mariborčan in lokal patriot, ki z družino živim v Mariboru. Zaposlen sem v UKC Ljubljana. Želim pomagati ljudem, še posebej tistim, ki so pomoči najbolj potrebni in seveda mojemu Mariboru. Prepričan sem, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in predanim delom to najbolje postorim kot poslanec DZ.

2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?

Zavzemal se bom za strpen dialog in spoštovanje med ljudmi. Moji poglavitni štirje cilji pa so: skrb za upokojence oz. starejšo generacijo, ki je gradila to družbo in si zasluži varno starost, zagotovitev hitrih in kakovostnih zdravstvenih storitev v mreži javnega zdravstva, nemoteno življenje invalidov ter povrnitev vloge in pomena Maribora.

3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?

Trije ključni pogoji za preboj Maribora so: 1. Zagotovitev ustrezne infrastrukture in podpornih aktivnosti za zagon gospodarstva. 2. Za potrebe zagona dobrih podjetniških idej je potrebno nameniti dodatne spodbude in davčne olajšave. 3. Potrebno je tesno sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, saj želimo v naših podjetjih imeti odličen kader.

4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?

V Mariboru, pa tudi širše, podpiram vsako tisto tehnologijo oz. način obdelave odpadkov, ki bo v prvi vrsti ekološko prijazen do ljudi, prav tako pa ekonomsko upravičljiv. Če stroka pove, da je sežigalnica za zdravje in življenje prebivalcev Maribora nesporna – potem sem za sežigalnico.

5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?

Ideja o tunelu v Mariboru se mi zdi zelo zanimiva. Bojim se sicer, da se lahko realizacija izgradnje tunela zelo zavleče, saj nikoli ne veš na kaj naletiš, ko začneš tako globoko kopati. Menim pa, da je ključnega pomena za Maribor urediti mirujoči promet in razbremeniti prometa širše mestno jedro po vzoru uspešnih evropskih praks.

6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?

Mariborsko letališče predstavlja za Maribor pa tudi širše okno v svet. Na državnih institucijah je, da se zavedo, da obstaja v Sloveniji poleg ljubljanskega tudi mariborsko letališče. Nesmiselno in neumno je, da ostaja obstoječa infrastruktura neizkoriščena. Velja pa ponovno razmisliti o vzpostavitvi logističnega centra.

7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?

Ukrepov za reorganizacijo zdravstva je več, so medsebojno povezani. Poglavitni: sprememba sistema in organizacije z drugačno vlogo ZZZS, povečanje števila programov in timov ter posledično prvih pregledov, krepitev primarnega in sekundarnega nivoja, skrb za izobraževanje novih kadrov, krepitev mreže, ukinitev DZZ, redefiniranje košarice storitev,…

8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?

Nisem sicer strokovnjak na področju agronomije, vem pa, da je za vsako državo ključnega pomena čim večja samooskrbnost s hrano. Brez dodatnih subvencij za kmete nikakor ne bo šlo. Prav tako je potrebno zagotoviti pravične odkupne cene pridelkov. Predvsem pa je nujno zagotoviti dolgoročno stabilnost sistema, ne pa neprestano spreminjati prioritete.

9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?

Decentralizacija države ni le smiselna, temveč nujna. Nelogično, nesmiselno, nespametno in neučinkovito je, da je praktično vse skoncentrirano v Ljubljani. Potreben je sistemski ukrep: Zakon o pokrajinah. Naj bo osnova za sprejem tega zakona predlog, nedavno predstavljen v DS z desetimi pokrajinami in posebno vlogo Maribora in Ljubljane.

10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?

Energetski razvoj Slovenije mora iti v smeri rabe obnovljivih virov energije – ve se kakšne so zaveze v Pariškem podnebnem sporazumu. Sončne elektrarne na čim več objektov. Pospešeno umeščanje vetrnih elektrarn v prostor. Nadaljnja gradnja hidrocentral na Savi ter gradnja črpalnih hidrocentral kot hranilnikov. Nikakor se pa ne smemo odreči JEK.

Odgovorite z DA/NE: 

1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. NE
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. NE
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. NE
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE

Na poslana vprašanja niso odgovorili naslednji kandidati za poslance v volilnem okraju Maribor 7:

Zala Korošec (Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo), Dušan Ćešić (Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba), Katarina Kušar (Vesna - zelena stranka), Renata Esih Flac (Nova Slovenija), Vesna Ornik (Za ljudstvo Slovenije), Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija), Matej Šteflič (Domovinska liga), Ninoslav Ninić (Stranka Alenke Bratušek), Denis Blažan (Državljansko gibanje Resni.ca), Danica Ozvaldič (Naša dežela), Silvester Lipošek (Naša prihodnost in Dobra država), Miranda Osterc Zinrajh (Slovenska nacionalna stranka), Peter Rodeš (DeSUS).

Starejše novice