Zastavljeno primerjanje cen ne more prinesti dobrih rezultatov, meni Kmetijsko gozdarska zbornice Slovenije.

Primerjanje cen živil, kot ga je zastavila vlada, ne more prinesti dobrih rezultatov, saj se primerja le maloprodajne cene, ocenjuje predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.

Meni, da bi moralo biti na embalaži izdelka navedeno, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi.

»Pozdravljamo sicer namero vlade, da uredi razmerja znotraj verige preskrbe s hrano, vendar je kmet v tej verigi najšibkejši člen,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Žveglič.

O spremljanju cen osnovnih živil pri petih trgovcih, ki so bile danes prvič objavljene na posebni spletni strani, je dejal, da »nekih dobrih rezultatov ne bo in ne more prinesti«, ker vključuje izdelke oziroma živila po končni, maloprodajni ceni.

Kako se bo gledalo cene živil različnih dobaviteljev in proizvajalcev, »je vprašanje za tistega, ki si je to zamislil«, je dodal.

Trgovci živilskopredelovalni industriji ne dovolijo zvišati cen

Če bi trgovci nizke cene, kot se oglašujejo, zagotavljali na račun svoje marže, bi v zbornici to pozdravili.

A v Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije s terena dobivajo informacije, da trgovci živilskopredelovalni industriji ne dovolijo zvišati cen, živilskopredelovalna industrija surovin, ki jih kupuje, nato ne plača po višjih cenah, kmetje pa v vsej zadevi nimajo česa storiti.

Odkupne cene pri kmetih so se sicer zvišale, priznava Žveglič, a ne za toliko, da bi to pokrilo višje vhodne stroške.

»Če (spremljanje cen) ne bo urejeno tako, da bo na embalaži razvidno, koliko ima kdo v tej verigi, se bojim, da bo brez vsakršnega učinka in bo lahko za kmeta škodljivo - postajali bomo vse bolj odvisni od uvoza vse bolj nekvalitetne hrane iz trenutnih tržnih viškov,« meni Žveglič.

Poudarja tudi, da mora biti na embalaži naveden izvor živila in da je treba to nadzirati.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na novinarsko vprašanje o vlogi varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano - to funkcijo trenutno opravlja Igor Hrovatič - v sedanjih razmerah dejal, da bi želel njegovo bolj aktivno vlogo.

Danes je zaživela posebna spletna stran, na kateri je mogoče primerjati cene izdelkov iz 15 skupin osnovnih živil ter petih dodatnih sezonskih živil pri trgovcih Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin.

Vlada želi s tem ukrepom doseči, da trgovci cen ne bi neupravičeno zviševali in da bi, kot je danes dejala kmetijska ministrica Irena Šinko, porazdelili breme po celotni verigi.

Če to ne bo dovolj, bodo zahtevali cene od vseh deležnikov v prehranski verigi, ki sicer ne bodo javne in jih bo vlada uporabila pri svojem odločanju, je dodala.

Komentarji (4)

Maligan (ni preverjeno)

Kmetje dobijo subvencije za stroje ,gnojila,krmila itd ....ob tem pa dražijo pridelke . Subvencije jim odvzet potem naj gredo s svojimi jajci po koprivah mahat .

Martin Jakopec (ni preverjeno)

Zakaj bi naj navajali izvor proizvodov? A res kdo misli, da ljudje na robu preživetja raje kupijo drago kuro kot poceni madžarsko?

pohorskisvizec

Presežek golobčkove vlade....vsak primerja cene po prospektih, obiskih, zdaj rabimo vlado, da nam daje smernice, pa saj niste resni! Aja, pa koliko stane agencija, ki to spremlja?

SLO (ni preverjeno)

Veš koliko agencij bo sedaj lahko delovalo, ko nam bo ostalo 80 milijonov od storniranega nakupa oklepnih vozil.

In reply to by pohorskisvizec

Starejše novice