Mariborski The Sticky Licks: Klicali so iz Teksasa, da bi nas predvajali na radiu

Skupina The Sticky Licks deluje od leta 2011. Jeseni 2012 so predstavili EP z naslovom »No Money«, prav tako pa so posneli videospot za singl »Imel Te Bom Rad«. Odre so si delili z zasedbami Mi2, Dan D, Magnifico, Tabu, Jan Plestenjak, S.A.R.S., Tony Cetinski, Sausages, Don Mentony Band, Nude, Zablujena generacija in drugimi. 

Člani zasedbe so Mario Pešić na vokalu, Matic Burazer na basu, Janez Rotman na kitari, Primož Verdinek na bobnih ter Bratko Zavrnik na kitari.

»Z Janezom sva imela že prej skupino, že iz časa srednje šole. Tistemu bandu se je konec srednje šole pridružil še Primož, ki je bobnar. To je bilo nekje 2005. Potem smo navezali stik z Mariem, ampak takrat še niti nismo imeli imena. Z Bratkotom sva nato postala cimra v Ljubljani. Bila sva v bistvu soseda celo življenje, ampak se nikoli nismo nekaj družili. Tudi on se je že pred tem ukvarjal z glasbo, navduševal se je predvsem nad bluesom. Leta 2011 pred novim letom pa se je vse začelo. Prvi koncert smo imeli leta 2012 v Ludo bar v Radljah ob Dravi,« nam zaupa Matic Burazer, basist skupine. 

»Nikoli ne bomo pozabili tega koncerta,« doda pevec skupine Mario.

Skupina se je leta 2013 z videospotom za pesem »Things to Share« pokazala na televizijski oddaji Točka. V jeseni pa so pričeli snemati svoj prvi album. Leta 2014 so posneli prvenec »The Sticky Licks«, s katerim so se predstavili v Kinu Udarnik. Skupini pa niso neznani niti tuji odri. Med drugimi so leta 2015 nastopili tudi na svetovnem dnevu glasbe v Nišu, v Srbiji. V istem letu so bili tudi nominirani za nagrado Zlata piščal v kategoriji - Novinec leta.

»Primarni cilj skupine je bil, da gremo v tujino. Ampak če hočeš nekaj v tujini narediti, se moraš prvo doma izkazati. Sedaj imamo nekaj slovenskih komadov, tako da smo se odločili, da bomo poskusili nov album narediti primarno slovenski. Prva plošča je bila v angleškem jeziku, kar je otežilo predvajanje na radijih,« meni Matic.

»Materiala za naprej imamo veliko«

Skupina ima za sabo en studijski album. Povprašali smo jih, kakšni so načrti za naprej. »Materiala za naprej imamo ogromno, veliko imamo avtorskih komadov, veliko demo posnetkov. Cilj novega albuma je bil leto 2016, pa potem leto 2017 in zdaj 2018, ampak vedno nekaj vmes pride. Hoteli smo se osredotočiti na nov album, tako da smo morali najprej finance zbrati, in smo leto dni igrali komade iz prvega albuma. Nato smo imeli namen posneti drugi album, pa je prišla zgodba z NK Maribor,« nam pove pevec. 

Kako je prišlo do sodelovanja z NK Maribor?

Skupina je v vijoličastem mestu znana tudi s skladbo, ki opeva Ljudski vrt, in skladbo posvečeno Marcosu Tavaresu. Na čigavem zelniku je zrasla ideja za takšno tematiko skladb?

»Z Bratkom sva delala na Radiu City, ki sodeluje z NK Maribor, sam pa tudi hodim na tekme NK Maribor že od četrtega leta starosti, živim zraven stadiona in imam to v krvi. In takrat so na Radiu City dobili idejo, da bi pred začetkom spomladanskega dela naredili več verzij skladbe Vijol'čna je ljubezen večna. Naša rock verzija je bila vsem všeč, in tako smo dodali k skladbi še začetne bobne in tako se je začela na Ljudskem vrtu vrteti naša skladba. Beseda je dala besedo, spoznali smo še par ljudi iz kluba, imeli smo koncert za njih za naslov prvaka, potem pa smo še sami naredili dva komada. Vse se je časovno uskladilo,« nam pove basist.

Skupina je sodelovala tudi z drugimi glasbeniki, tako da nas je zanimalo, če se obeta kakšno glasbeno sodelovanje tudi v prihodnje. »Seveda. V mislih bomo imeli iste goste, s katerimi smo že sodelovali. Smo pa odprti za sodelovanje tudi z drugimi glasbeniki,« pravi Matic in doda, da bi z veseljem še nastopili na raznoraznih festivalih, sploh na Balkanu, kjer so jih vedno dobro sprejeli.

»Še miga in brca,« o tem, koliko je še rokenrola v Mariboru.

Vsak član skupine pa ima tudi različne glasbene vplive. »Glasbene vplive ima v bendu vsak svoje, tudi glede na obdobje«, pripoveduje Matic, Mario pa pravi: »Mene so najprej navdušili The Doors. V zadnji letih sem se zelo navdušil nad Lano del Rey. Mogoče sem tudi po njej kaj povzel in zato tudi želel, da bi v bandu naredili kakšne bolj temačne, depresivne komade. Poslušam pa kar veliko glasbe in se tako izobražujem.«

»Jaz sem imel srečo, da je oče bil velik roker, tako da mi je bil, kot otroku, najljubši komad Thunderstrike od AC/DC,« takoj izpostavi Matic. Kot nam zaupa, so vzgojiteljice v vrtcu očeta precej čudno gledale zaradi tega. »Ampak kasneje, ko si upornik, moraš biti kontra očetu, tako da sem v osnovni šoli poslušal rap. Pri rapu vidiš, da je tekst pomemben in nama z Mariem je tekst zelo pomemben. Če se nekaj v prazno dereš, nima smisla. Ko pa smo začeli z Bratkom, pa se mi zdi, da so vseeno bili The Rolling Stonesi vpliv na vse,« pove Matic.

Prav Bratko je precej poslušal skupino The Rolling Stones in tako s svojimi glasbenimi idejami vplival na prepoznaven zvok skupine The Sticky Licks.

Kako je živeti rokerol?

»Še živimo rokenrol, ampak bolj na resnem nivoju. Prej si mislil, da če greš ven in nekaj razbiješ, je to rokenrol, zdaj pa se mogoče bolj na intelektualnem nivoju gremo rokenrol. Zdaj delamo bolj tabu teme,« nam pove pevec, basist pa smeje doda: »Greš na ženski oddelek v H&M in si kupiš jopco. Ja, to sem rabil za koncert,« pristavi pevec.

Kje jih lahko slišimo v kratkem?

Na Festivalu Scena je skupina prisotna že od samega začetka in verjetno jih bomo na tem festivalu lahko slišali tudi letos. »Najverjetneje bomo nastopili na Scena festu, če bo šlo skozi, prijavili smo se. Sem se radi vračamo. Tukaj se bendi povežemo, si izmenjujemo mnenja, se zmenimo naprej za kakšno skupno sodelovanje. Na tem festivalu nam je res kul. Vidiš tudi, kaj delajo kolegi,« nam pove Mario.

»Smo v precepu, ali naj se zdaj povsem posvetimo svoji glasbi, ali pa naj še naprej ustvarjamo tudi za NK Maribor. Čas za oboje je težko najti. Poskušamo se dobiti vsaj enkrat na teden, ampak če je želja, se vse da. Imamo pa za dva albuma kvalitetnih komadov,« nam zaupa Mario.

Povabilo iz ZDA ...

Kot so nam zaupali, so jih pred dvema mesecema povabili tudi v ZDA. In kako je prišlo do tega? »Dva meseca nazaj so nas kontaktirali, da bi nas predvajali v Texasu na nekem radiu, sami od sebe. In sicer v oddaji najboljša glasba za neprepoznaven band. In je bilo to za nas vau, noro. Nato smo jih vprašali, če bi lahko prišli tja igrati in so rekli, da lahko. Ampak zaenkrat je pri tem tudi ostalo,« se nasmehnejo fantje. Kdo ve, morda pa jih bomo kmalu videli na divjem zahodu.