Predsedniška kandidata sta podala nekaj mnenj v zvezi z upokojenci in mladimi.
Tako mladi kot upokojenci pričakujejo, da se bo predsednik republike zavzemal za njihove želje in interese, zato se predsedniška kandidata – Borut Pahor in Marjan Šarec – zavedata, da bo pokojninska reforma potrebna in tudi podpirata sistem solidarnosti v pokojninskem sistemu.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije pričakujejo, da se bo predsednik republike zavzemal za to, da ljudje v tretjem življenjskem obdobju ne bi imeli slabših pogojev kot v času aktivnega dela. Beseda predsednika bo moral veljati tudi tedaj, ko bo prišlo do nove pokojninske reforme, ki naj bi bila zaradi demografske slike neizbežna, je za STA dejal Janez Sušnik, predsednik Zdusa.
Pahor o večdimenzionalnosti družbe in dostojanstvu zrelih let
Pahor pa meni, da je vprašanje starajoče se družbe večdimenzionalno in ga samo pokojninska reforma ne bo rešila, saj je po Pahorjevih ugotovitvah dejstvo, da je vse več tistih, ki so v pokoju, in vse manj tistih, ki delajo. Zaradi načela solidarnosti pa naj bi prihajalo do distorzij, ki uničujejo verodostojnost in stabilnost tega sistema.
Ob tem tudi daljša življenjska doba prinaša potrebo po doslej omejenih storitvah. Moralo bi se spremeniti kar nekaj dejavnikov, da bi bila starajoča se družba znosnejša za starejše ljudi; saj tudi če bo finančno bolj urejen sistem, še ta ne pomeni dostojanstva ljudi v zrelih letih, meni Pahor.
Šarec se boji vpleta politike
Šarec pa se je spomnil ocen, da bo pokojninski sistem vzdržen le še nekaj let. Aktivne populacije v odnosu do upokojenih je čedalje manj, pokojninska problematika pa se že zdaj odraža v nizkih pokojninah, zato bi morala – po Šarčevih besedah – pokojninska reforma poskrbeti predvsem za tiste, ki vstopajo v to obdobje.
Tako je mnenja, da bodo to »resni problemi« in je po njegovo nujno, da predsednik republike aktivno sodeluje pri iskanju rešitev tako, »da posadi strokovnjake za isto mizo in najdejo možnosti, izmed katerih se je treba odločiti«. Vendar pa se pri tem boji vpleta politike in tako bi z referendumi znova prišli do popolne politizacije tega vprašanja, piše STA.
Kaj pa mladi?
Mladi pa kot eno najbolj perečih vprašanj vidijo participacijo mladih v politiki, zato si Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, želi, da bi predsednik republike bil neke vrste ambasador, posrednik v komunikaciji med mladimi in politiko. Tako bi se moral oglasiti pri vprašanju razmer na trgu dela in dati spodbudo z lastnimi projekti.
Pahor meni, da je v sedanjem mandatu posvetil ogromno pozornosti delu z mladimi, saj so se vrstile različne konference in delavnice in naj bi odpiral tudi javni prostor za poglede mladih.
Šarec pa se je spustil v številčnost prekarnih delavcev, preveli število določenih poklicnih segmentov (recimo na področju družboslovja). Meni, da je treba razmisliti, da bi se ti ljudje lahko našli še kje drugje zaradi hitrih sprememb na trgu dela, čemur niti šolski sistem ne more slediti. Dodaja, da je mladim treba omogočiti stanovanja, zaposlitve s socialno varnostjo in jih spodbujati, da ne bodo pričakovali, da »jim bo kar vse dano«.
Še nekaj perečih vprašanj
Medtem pa oba podpirata zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v javni razpravi - Pahor meni, da bi se nekatere odprte dileme morale še izčistiti, Šarec pa predlaga izvedbo simulacije delovanja zakona v praksi, predvideti pa se mora tudi vire financiranja ter razbremeniti uporabnike in svojce, saj gre za javno neprofitno službo.
Šarec dviga upokojitvene starosti in podaljševanje delovne aktivnosti ne podpira, Pahor pa ni prepričan, da je to nujno, a ideji ne nasprotuje. Ob tem podpirata sistem solidarnosti v pokojninskem sistemu.
Kar se tiče vprašanja razreševanja demografskih izzivov s prisiljevanjem tujcev, meni Pahor, da se to tako ali tako dogaja, Šarec pa pravi, da bi se morali reševati do neke mere in še to predvsem pri deficitarnih poklicih, kjer se potrebuje visoka izobrazba.
Cene izrednega študija so se ponekod dvignile in na nekaterih programih dosegajo celo po več kot 10 tisoč evrov letno. Pahor zavrača idejo, da bi morala država regulirati te cene, Šarec pa jo podpira. Oba pa podpirata zahteve organizatorjev shoda za znanost.
Oba se strinjata, da bi državni stanovanjski sklad moral graditi več stanovanj za neprofitno najemnino, ob tem pa bi podprla idejo, da bi za mlade namenili stanovanja v lasti DUTB.
Kaj pa o premiku starostne meje za volilno pravico na 16 let? Pahor takšnemu predlogu ne bi nasprotoval, medtem ko ga Šarec zavrača.
