Da Maribor glede na statistiko po številu ubojev in umorov ne štrli iz povprečja, je na novinarski konferenci o izsledkih kriminalistične preiskave januarskega množičnega pretepa izpostavil Robert Praček, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte.
Mariborski kriminalisti so danes predstavili izsledke zaključene preiskave v zvezi z množičnim pretepom na Vodnikovem trgu. Na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru so podali kazensko ovadbo zoper 35-letnika, ki ga sumijo kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom – medtem ko so ga na tleh pretepali pokojni in še dva moška, je zabodel 25-letnika, ki je nato v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru podlegel poškodbam.
Maribor zgrožen nad brutalnimi umori in uboji
Po množičnem pretepu na Vodnikovem trgu in nekaj brutalnih primerih, ki so terjala žrtve, se je 21. januarja v Mariboru sestal tudi Varnostni sosvet Mestne občine Maribor, kjer so se dotaknili aktualne tematike varnostnih pojavov v mariborski občini in ugotovili, da »je trend v Mestni občini Maribor ugoden, saj število kaznivih dejanj v zadnjih petih letih pada«, direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek pa je zatrdil, da ni bilo niti eno kaznivo dejanje zoper življenje in telo posledica organizirane kriminalitete.
A javnost je bila kljub temu v šoku.
Tako je danes Robert Praček, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte v Sektorju za splošno kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, ponovil: »Mogoče ste dobili nek občutek, da se dogajanje v Mariboru nekako gosti, da je napadov na življenje in telo v Mariboru nekoliko več. Lahko vam povem, glede na to, da spremljam področje celotne Slovenije, da se tovrstna kazniva dejanja ravno tako dogajajo tudi na drugih področjih in da takih zgostitev ni.«
Meni, da glede na statistiko bojazni ni: »Vsa leta že spremljamo statistiko in ta z raznimi odstopanji, to je pa glede na majhen statističen vzorec relativno normalno, so ta odstopanja manjša. In tako tudi v lanskem letu je bilo nekaj več, vendar je ta številka še vedno manjša od tistih, ki smo jih bili vajeni iz 90. let. Lahko zagotavljam, da je nekako varno hoditi po Sloveniji, ni nekih problemov. Tudi tovrstna kazniva dejanja, kot umori in uboji, se dogajajo znotraj poznanih skupin, celo znotraj družin, naključnih kot takih pa v zadnjem letu dni ne beležimo.«
»Vsekakor lahko podkrepim s številkami, lahko zagotavljam, da tako kot poteka ostala kriminaliteta, torej statistična porazdelitev ostale kriminalitete po Sloveniji, so nekje tu te zgostitve tudi v Mariboru. Torej če ima Ljubljana največ, potem ima tudi na tem področju Ljubljana največ kaznivih dejanj, potem Maribor temu primerno sledi. Tako da to je ta zgostitev, ki pa je nekako neizstopna,« je še dejal.
Lani je bilo na območju mariborske policijske uprave, ki poleg širše mariborske zajema še ptujsko in ormoško okolico, 5 umorov, 2 uboja in trije poskusi umora. Ob tem so ptujski policisti konec leta obravnavali še napeljevanje k dvojnemu umoru.
A vendar številni se opozarjajo na vse okrutnejše dogodke - naj opomnimo: 18. decembra 2017 je na eni izmed stanovanjskih poslopij na Kettejevi ulici obležal ubit moški. Ni trajalo dolgo, ko nas je 7. januarja 2018 pretresel omenjen pretep, kjer je umrl zaboden 25-letnik. 8. januarja sta dva neznanca v sanitarijah na mariborski avtobusni postaji poškodovala 62-letnega Mariborčana – ga zbrcala in oropala. 10. januarja naj bi prišlo do domnevnega streljanja v gozdu na Tezenski ulici, kjer naj bi neznanci ciljali na vozilo 34-letnika.
Nazadnje je znova zelo odmeval brutalen primer z Ulice bratov Greifov, ko je 8. marca 2018 38-letnico večkrat zabodla njena sestra dvojčica, njuno mater pa je hudo poškodovala.
