Na Kalvariji nad Radljami so neznanci obglavili kamniti skulpturi Marije matere božje in Janeza Evangelista. Spomenik je leta 1724 postavil baročni kipar Janez Jakob Schoy, storilcev okrutnega dejanja pa policija najverjetneje nikoli ne bo izsledila.
O dejanju so bili namreč policisti obveščeni šele 11. februarja, a kot kaže, se je oskrunitev skulptur zgodila že v začetku leta. Storilcev policija še ni izsledila, preiskava poteka še naprej. Kipa Marije, matere božje in Janeza Evangelista na Kalvariji nad Radljami sta tako obglavljena in grdo oskrunjena. Njuni glavi hranijo v bližnjem muzeju.
Domačini šokirani
Domačini so zgroženi, saj jim ni jasno kdo in s kakšno silo se je znesel nad kipoma, ki sta visoka okoli 1,8 metra. Kamniti skulpturi sta brez glav odkrila naključna sprehajalca. Policija se je odzvala takoj, a za storilcem oziroma storilci so se izgubile sledi.
»Čas storitve ni povsem znan, je pa bilo že kar nekaj časa nazaj, saj je sneg pokril okolico in v snegu ni bilo sledov storilca. Tam smo tudi zavarovali določene dokaze, našli pa smo predmet, s katerim sta bila kipca poškodovana,« je povedal komandir PP Radlje ob Dravi Tomaž Golob.
Kipa obglavil z ostrim kovinskim predmetom?
Šlo naj bi za kamnite dele stopic, ki vodijo do oskrunjene zadnje postaje križevega pota. A delavke v muzeju ocenjujejo, da je storilec uporabil oster kovinski predmet. Kipi so nedotaknjeni stali vse od leta 1724.
»V vsem tem, zdaj že skoraj 300-letnem obdobju, so te kamnite skulpture stale na tem originalnem mestu,« pripoveduje kustodinja v Muzeju Radlje ob Dravi Alenka Verdinek.
Mržnja ali skrito sporočilo?
Vse do letošnjega leta. Škoda je nepredstavljiva, domačini pa šokirani. Križev pot so dale postaviti redovnice, dominikanke, ki so v Radljah ob Dravi delovale med 13. in 14. stoletjem. V muzeju upajo, da bodo lahko ta pomemben del kulturne dediščine z ustreznimi konzervatorskimi in restavratorskimi deli nekoč obnovili. Policija pa medtem neznance išče še naprej.
»Gre za storitev kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena. Za to kaznivo dejanje je predvidena zaporna kazen v višini do petih let,« še pojasnjuje Tomaž Golob.
Domačini pa se sprašujejo: Je uničevalno mržnjo rodila nevednost in nepoznavanje pomena kulturnega spomenika ali je storilec želel poslati sporočilo?
