Zaradi novogradnje, ki je pred kratkim zrasla v Mariboru, sta nastali dve novi ulici, ki potrebujeta ime. Mariborski župan predlaga poimenovanje po dveh moških, ki sta povezana z Mariborom. Za koga gre in kje se sploh nahajata novi ulici?
Mestna občina Maribor se pripravlja na poimenovanje dveh novih ulic v Pekrah. Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je namreč sklical dopisno sejo mestnega sveta, na kateri je predlagal poimenovanje novih ulic z imeni Iva Štandekerja in Vekoslava Grmiča.
Gre za korak, ki je del postopka poimenovanja ali preimenovanja ulic in ga v Mariboru izvajajo v skladu z določili zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic, stavb.
Arsenovič sprejem je sprejem odloka predlagal, ki ga je že potrdil tudi mestni svet, po skrajšanem postopku, ker je poimenovanje ulici »nujno zaradi vselitve občanov v novo zgrajene objekte na navedenem območju, zaradi ureditve naslovov in osebnih dokumentov in ker ni strokovno tehničnih zadržkov za poimenovanje nove ulice«.
Potreba po novih ulicah zaradi novogradenj
V Mariboru je na območju Peker z izgradnjo več individualnih stanovanjskih enot nastala potreba po dveh novih ulicah ter po njunem poimenovanju.
Na mariborski občini razlagajo, da je tamkajšnji investitor podal vlogo za poimenovanje ulic, vendar brez predlogov imen. Zato je komisija za poimenovanje ulic, ki deluje v okviru občine, podalo predlog za poimenovanje z imeni, ki so jih prejeli od občanov.
Po zakonu o določanju območij ter imenovanju ulic mora namreč vsaka ulica imeti svoje ime. Imena se določijo po zemljepisnem imenu, imenu dogodka, datumu, povezanem z zgodovino, po osebi, ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali je pomembna v širšem družbenem okolju ali po kulturnem izročilu.
Kje stojita novi ulici?
Novo ulico, ki se začne v križišči z Rožnodolsko ulico za stavbo z naslovom Rožnodolska ulica 31 in poteka vzporedno z zahodnim robom potoka in nato zavije proti severozahodu vzporedno z Rožnodolsko ulico in se naposled slepo zaključi, bi poimenovali z imenom Ulica Iva Štandekerja.
Novo ulico, ki pa se začne v križišču s predlagano Ulico Iva Štandekerja in poteka vzporedno z zahodnim robom potoka in zavije proti severovzhodu vzporedno z že omenjeno ulico ter se nato slepo zaključi, pa bi poimenovali Ulica Vekoslava Grmiča.
Vekoslav Grmič: Škof, teolog in humanist, ki je deloval v Mariboru
Vekoslav Grmič je bil eden najvidnejših slovenskih rimskokatoliških škofov in teologov, ki je zaznamoval drugo polovico 20. stoletja. Grmič se je rodil leta 1923 v Dragotincih.
Študiral je v mariborskem semenišču, med drugo svetovno vojno pa je sodeloval z Osvobodilno fronto slovenskega naroda in se zavzemal za narodno osvoboditev in socialno pravičnost.
Leta 1950 je bil posvečen v duhovnika in je nato deloval kot župnik na Vranskem. Leta 1961 je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani z disertacijo o teoloških vsebinah strahu v eksistencializmu.
Leta 1968 ga je papež Pavel VI. imenoval za mariborskega pomožnega škofa, pri čemer je bil kot škof znan po svoji odprtosti in dialogu z drugimi veroizpovedmi, političnimi strankami in kulturnimi ustanovami. Podpiral je osamosvojitev Slovenije in bil eden prvih škofov, ki je priznal slovensko državo.
Grmič je umrl leta 2005 v Mariboru in je pokopan na duhovniškem grobu na pokopališču Pobrežje.
Ivo Štandeker: Novinar, ki je žrtvoval življenje za resnico
Ivo Štandeker je bil slovenski novinar, prevajalec in fotograf, ki je umrl med vojno v Bosni in Hercegovini leta 1992. Bil je eden najbolj priznanih vojnih dopisnikov Mladine, ki je poročal z bojišč v Sloveniji, na Hrvaškem in v Sarajevu.
Štandeker se je rodil leta 1961 v Pesnici pri Mariboru, kjer je preživel otroštvo. Že kot mlad je pokazal zanimanje za strip, literaturo in filozofijo. Leta 1987 je začel delati za Mladino, kjer je pisal o različnih temah, od stripovske kulture do jugoslovanske politične emigracije.
Leta 1991 je postal vojni poročevalec in kot očividec opisoval dogajanje na bojiščih, ki so pretresala nekdanjo Jugoslavijo. S svojimi članki, intervjuji in fotografijami je razkrival krivice, trpljenje in upanje ljudi, ki so se znašli v vojni.
Leta 1992 je bil med poročanjem o srbskem obleganju Sarajeva v sarajevskem naselju Dobrinja hudo ranjen v eksploziji granate. Hkrati z njim je bila ranjena tudi ameriška fotoreporterka Jana Schneider, s katero sta več mesecev preživela v Sarajevu in drugih delih Bosne in Hercegovine.
Umrl je nekaj ur pozneje v improvizirani bolnišnici na Palah. Štandeker je bil pokopan na pokopališču v Spodnji Kungoti, kasneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli na mariborsko mestno pokopališče na Pobrežju.
