Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij zanika splošno nezadovoljstvo mariborskih zapornikov.
Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so seznanjeni z vsebino anonimnih pisanj, ki naj bi bila nekaterim medijem domnevno poslana s strani obsojencev mariborskega zapora. Pa poudarjajo, da niti v zaporu, niti na upravi od obsojencev niso prejeli tovrstnih pritožb ali zahtev, zato je težko govoriti o njihovem splošnem nezadovoljstvu.
Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so za STA ocenili, da za anonimnim pisanjem najverjetneje stoji posameznik, ki bi v primeru nestrinjanja z obravnavo lahko uporabil za to predvidene zakonite možnosti. Tovrstno razširjanje groženj v javnosti obsojajo in hkrati obžalujejo, da anonimni zapisi vzbujajo toliko medijske pozornosti, kar pri zaposlenih vzbuja nelagodje.
Kot vsako pritožbo, ki jo prejmejo s strani zaprtih oseb, so tudi anonimna pisanja obravnavali in podrobno proučili. Očitki na račun zaposlenih in mariborskega zapora so po njihovem omalovažujoči in kažejo na poskus neupravičenega blatenja institucije.
»Ocenjujemo, da je vsebina pisem šikanoznega značaja. Grožnje z napadi na naše zaposlene in njihovo lastnino obravnavamo zelo resno, zato smo izvedli vse postopke, da se zagotovi varnost zaposlenih, in zadevo predali policiji,« so še dodali na upravi.
Slovenske novice so ta teden znova poročale o anonimkah iz mariborskega zapora, v katerih naj bi bile izrečene resne grožnje, med drugim napoved gladovne in delovna stavke. Če uprava in vodstvo zapora še naprej ne bosta prisluhnila njihovim pritožbam nad domnevno nevzdržnimi razmerami, pa v februarju napovedujejo celo nasilje nad zaposlenimi.
Kot naj bi še pisali v anonimki, so se v preteklosti že večkrat pritožili, vendar odziva odgovornih naj ne bi bilo. O tem naj bi pisali tudi predsedniku Borutu Pahorju in vladi, so pismo še povzeli v omenjenem časniku.
V Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor je trenutno 112 obsojencev in 55 pripornikov, skupaj torej 167, čeprav je prostorska zmogljivost zavoda 146 zaprtih oseb, kar pomeni skoraj 115-odstotno zasedenost.
Kot poudarjajo v upravi, je prezasedenost zapora težava, s katero se soočajo tudi v drugih moških zaporih po državi. Tudi zato vsakodnevno premeščajo zaprte osebe iz najbolj prezasedenih zavodov, kar pa zelo obremenjuje tudi zaposlene in vpliva na procese v zaporih.
Prezasedenost zaporov je že leta težava slovenskega zaporskega sistema. Dolgoročno bi težavo rešili le z izgradnjo novega zapora v Ljubljani, tako bi reševali prezasedenost vseh moških zaporov, tudi mariborskega. A poleg novih prostorov bi na upravi potrebovali tudi dodatne zaposlene, izboljšati bi bilo treba tudi njihov status.
Obsojenci imajo sicer za varstvo in uveljavljanje svojih pravic različne možnosti, ki jih predpisuje zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Med drugim lahko tisti, ki meni, da je bil podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, zahteva sodno varstvo.
Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, se lahko pritoži generalnemu direktorju uprave, v drugi fazi tudi na ministrstvo za pravosodje. Obsojenec se lahko pritoži tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu, torej predsedniku okrožnega sodišča na območju zavoda, ali varuhu človekovih pravic, poroča STA.
