Je to prihodnost turizma v regiji? Pohorje in Maribor je v novi Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma del Alpske Slovenije.
Obseg turizma v Sloveniji je leta 2015 s kar 10,3 milijona ustvarjenih nočitev in 3,9 milijona ustvarjenih obiskov dosegel svoj rekord, toda kot kaže, ne bomo počivali na lovorikah.
Vlada je namreč minuli četrtek sprejela Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki je zdaj dostopna tudi na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Predlagana nova strateška vizija slovenskega turizma Slovenijo označuje kot globalno zeleno butično destinacijo za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi.
Ena od predvidenih politik strategije za pospešen razvoj turizma je tudi reorganizacija državne turistične ponudbe na ravni makro destinacij. Državo namreč deli na Mediteransko Slovenijo, Termalno Panonsko Slovenijo, Osrednjo Slovenijo & Ljubljano ter Alpsko Slovenijo, pri čemer Maribor in Pohorje umešča v slednjo.
Alpska Slovenija
Območje Alpske Slovenije, v kateri se je znašel tudi Maribor s Pohorjem, je po karakterju opredeljeno slikovit in celoletni aktivni alpski utrip.
»Alpski vrhovi, izjemni razgledi, reke, jezera in doline, pohodniške in kolesarske poti, smučišča in infrastruktura, ki nudi osnovo za celoletne aktivne počitnice in doživetja v naravi,« te konce opisuje nova turistična strategija.
To makro regijo naj bi tako v okviru strategije zaznamoval leitmotiv »Sončne Alpe«.
Dobro počutje, kulinarika in podeželski turizem
Vizija nosilne produkte makro regije Alpska Slovenija vidi predvsem počitnice v gorah, outdoor turizem, športni turizem ter poslovna srečanja in dogodki.
Kot sekundarne produkte lahko medtem, sodeč po novi strategiji, ponudimo še doživetja narave, kultura, turizem na podeželju, krožna potovanja in igralništvo.
Med vodilnimi destinacijami Alpske Slovenije so tako Bled, Kranjska gora, Bohinj, Maribor in Bovec.
Ciljamo na štiri milijarde evrov priliva
Strategijo, ki med drugim temelji na razvijanju konkurenčnih prednosti, je sicer sooblikovalo 40 ključnih predstavnikov turizma, imenovanih v strateško skupino. Do leta 2021 naj bi si v Sloveniji z njo prizadevali za dosego naslednjih razvojnih ciljev:
- dvig prilivov iz naslova potovanj 3,7 do 4 milijarde evrov,
- 5 - 5,5 milijonov turističnih obiskov,
- 16 - 18 milijonov nočitev,
- povprečno dolžino bivanja 3,1–3,4 dni,
- 18.000 do 22.000 novih turističnih sob, od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih,
- povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju z 8.000 na 12.000 zaposlenih.
Za dosego teh ciljev pa strategija opredeljuje 6 ključnih politik:
- nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti,
- institucionalni in pravni okvir,
- namestitve, turistična infrastruktura in naložbe,
- kadri v turizmu,
- prostor, naravni in kulturni viri,
- mala in srednje velika podjetja (MSP).
To je torej zamišljena usmeritev turizma v Sloveniji. Ali je začrtana smer prava in kolikšen del načrtov bo dejansko realiziran, pa bo pokazal čas.
