Mariborske ulice so skozi obdobje imele že več različnih imen, slednja so se spreminjala predvsem zaradi spremembe oblasti. Tukaj je nekaj najzanimivejših zgodb, povezanih s poimenovanjem ulic.
Da ima mesto bogato zgodovino, vemo. Ene najstarejših uličic, ki imajo zanimive zgodbe so zagotove tiste na Lentu. Ključavničarska, Dravska, Usnjarska ulica so tri ulice, ki so bile nekoč ene pomembnejših v Mariboru, predvsem zaradi tega, ker so vodile do reke Drave. Ključavničarska, ki je ime dobila po ključavničarski delavnici nas pripelje iz Ulice Kneza Kocjana vse do dela mesta, ki so go nekoč naseljevali Židje. Največje spremembe v tem delu je zagotovo doživela Dravska ulica, ko so leta 1966 in 1967 začeli graditi jez na Dravi, je bilo na tem delu porušenih več hiš. Usnjarstvo, je bilo v Mariboru vse do izgradnje železnice ena pomembnejših panog. Usnjarske delavnice za svoje delo potrebujejo veliko vode, zato je bila lokacija ob Dravi idealna. Od tod tudi ime Usnjarska ulica, ki je nekoč veljala za najbolj umazano ulico mesta.
Gospejna ulica se je nekoč imenovala Kot
Ste vdeli, da se je Gospejna ulica v 15. stoletju imenovala Kot in, da je Gospejna ulica poimenovana po samostanu Celestink v 18. stoletju? Dotedanje ime je najverjetneje nastalo, ker se je ulica nahajala v zahodnem delu notranjega mesta oziroma v kotu mesta. Ulica ima velik pomen tudi iz kulturnega ter zgodovinskega vidika, saj se na njej nahajata dve pomembni ustanovi UGM in Univerzitetna knjižnica ob enem pa povezuje Slovensko ulico in Koroško cesto.
Pot, ki vodi do Koroške
Koroško ulico so nekoč krasile izredno pomembne mestne zgradbe, sedaj pa že nekaj let v Mariboru dviguje prah, zaradi pogostega spreminjanja prometne ureditve. Ulica, katere pot vodi vse na Koroško, je tako kot ulice na Lentu, ena starejših v Mariboru, za sabo pa ima pestro zgodovino. Med drugim je bila na njej ustanovljena tiskarna, ki je tiskala časopis Slovenski narod, v katerem sta delovala tudi Anton Tomšič in Josip Jurčič, kasneje pa časopis Slovenski gospodar in Straža. Svoj dom si je v tem delu našel mestni sodnik Krištof Wildenrainer, ki je Maribor leta 1532 ubranil pred turško vojsko.
Živahna ulica, ki ohranja spomin na trgovski del Maribora
Danes živahna ulica, kjer lahko srečamo ulične umetnike, lutkarja in branjevko, obdajajo pa jih trgovine in gostinski lokali je nekoč predstavljala eno pomembnejših uličic v mestu. V Jurčičevi ulici 5 je bila nekoč gostilna, ki se je imenovala Pri Jelenu. Veljala je za eno najuglednejših v Mariboru. V njej so med drugim prenočili celo cesarji Jožef II., Leopold II., Franc I. in ruski car Aleksander I. s soprogo.
Ulica je nekoč povezovala Dunaj, Zagreb, in Ljubljano
Ulica se lahko pohvali z enim izmed lepših dvorcev, Vetrinjskim dvorom, ki ga lahko imenujemo tudi Salzburški dvor, Breunerjev dvorec, Berdajsova hiša, Naskov dvorec. Vetrinjski dvor je najlepši baročni dvor v Mariboru je nekoč shajališče mariborske salonske družbe in najpomembnejša hiša v Mariboru. V njem je bil sedež nemškega bralnega društva od leta 1834 do 1864.
Vse zgodbe, njihov nastanek in razvoj mestnih ulica pa si lahko pogledate tudi v knjigi Mariborske ulice, avtorja Saše Radovanoviča, ki je izšla leta 2005. Zanimivo branje je zagotovljeno.
