Mariborski splavarji opozarjajo, da mariborska oblast v načrtih za prenovo nabrežja reke Drave in Lenta zanemarja splavarstvo, ki ima v Mariboru bogato zgodovino.

Tradicija splavarjenja na Dravi sega v drugo polovico 13. stoletja, prvi zapisi o splavarjih v Mariboru so se namreč pojavili že leta 1280. Splavi so bili na Dravi najbolj dejavni med prvo in drugo svetovno vojno, ko so splavarji prodajali les na Hrvaškem.

Ko so na Dravi zgradili hidroelektrarne, je splavarjenje zamrlo. Vse dokler ga niso pred tremi desetletji ponovno obudili v turistične namene.

Splavarji se počutijo zapostavljene

V zadnjih letih se s splavarjenjem in ponujanjem turističnih prevozov ukvarja Turistično društvo Maribor. V društvu so v letošnjem letu sami naredili nov splav, ki jih je stal skorajda 18.000 evrov. Na leto prevozijo več kot 5000 turistov, zdaj ko imajo dva splava pa pričakujejo, da bo ta številka še višja.

A splavarji imajo v zadnjem času občutek, da lokalna oblast zanemarja to dejavnost z bogato tradicijo mesta ob Dravi. Še posebej pa jih je zmotil napovedan projekt prenovljenega nabrežja reke Drave, ki po njihovem mnenju močno ovira splavarsko dejavnost. Na zanemarjanje splavarstva v Mariboru je javno že opozoril predsednik Turističnega društva Maribor Zlatko Jesenik, mi pa smo se pogovarjali s podpredsednikom društva Francom Vezjakom.

»Najbolj nas je prizadela ta načrtovana prenova nabrežja reke Drave oziroma območja Lenta. V tem projektu so splavarjenje povsem izključili in to nas zelo boli,« je poudaril Vezjak.

Splavarjenje v Mariboru ohranja udarniško delo

Splavarjenje je bilo nekoč mogoče po celi reki Dravi, že zdaj pa je zaradi hidroelektrarn močno omejeno. Slabo za splavarje po njihovem mnenju skrbi tudi občina, saj si morajo pristan za splav urejati kar sami z udarniškim delom.

»Za ladjo je urejeno vse, splavarji pa si moramo pristan urejati sami. Obujamo spomin na preteklost, hočemo gojiti turizem, da vsem prikažemo življenje in dogodivščine splavarjev oziroma »flosarjev«. Borimo se, da bi dobili občutek, da nekaj pomenimo, a očitno je, da občina splavarstvo zanemarja,« je povedal Vezjak.

Z vprašanji o odnosu do splavarstva in vključenosti te dejavnosti v načrte za prenovo nabrežja reke Drave oziroma območja Lenta, smo se obrnili tudi na Mestno občino Maribor, a njihovih odgovorov za zdaj še nismo prejeli.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice