V Sloveniji primanjkuje okrog 5000 učiteljev, kakšno je stanje na mariborskih šolah?

V začetku septembra je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije izdal podatke o trenutnem številu učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, s katerimi je opozoril na to, da je v slovenskem šolstvu vse večja kadrovska stiska in velik manko učiteljev. 

V Sloveniji primanjkuje okrog 5000 učiteljev

Po njihovih ocenah naj bi trenutno v Sloveniji primanjkovalo okrog 5000 učiteljev, predvsem primanjkujejo učitelji matematike, fizike, računalništva ter razrednega pouka, v srednjih šolah pa naj bi bilo premalo učiteljev strokovnih predmetov. 

To pa je posledično privedlo do tega, da so se številne osnovne in srednje šole začele srečevati s pomanjkanjem kadra, nadomeščanji in nadurami zaposlenih.

»Dokončnih podatkov o tem, kaj bo s pomanjkanjem učiteljev v letošnjem šolskem letu, še nimamo. So pa že dovolj jasne napovedi, da se bo to vprašanje še dodatno zaostrilo, predvsem je v srednjih šolah stanje bolj akutno kot v osnovnih šolah,« je za STA v začetku septembra pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj.

Ocene sindikata potrjujejo tudi podatki Statističnega urada Slovenije, ki jasno prikazujejo, da je v slovenskih šolah v letu 2021/2022 poučevalo 19.614 učiteljev, v lanskem letu 2022/2023 pa se je njihovo število zmanjšalo na 18.610. 

Vzrok za kadrovski primanjkljaj neustrezno vrednotenje dela

Eden izmed ključnih vzrokov za pomanjkanje učiteljev, pa je po mnenju Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije predvsem neustrezno vrednotenje pedagoškega dela.

Poleg tega ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami v povprečju tudi starejšo učiteljsko populacijo, kar pomeni, da se z odhajanjem velikega števila učiteljev v pokoj v prihodnjih petih ali desetih letih ta problem lahko še dodatno zaostri, poudarjajo na sindikatu.

»Odločevalci v naši državi se še vedno ne zavedajo v celoti resnosti tega problema, ki lahko pripelje do padca kakovosti javnega izobraževanja. Potem se bo pojavila povečana potreba po ustanavljanju kakovostnih zasebnih šol, ki jih bodo lahko plačali samo premožni, v slabše javne šole pa bo hodila večina ljudi,« je še izpostavil Štrukelj.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa vidijo vzrok za pomanjkanje učiteljev tudi v gospodarstvu ter v tem, da so številčno večje generacije.

»Potrebno se je zavedati, da problematika pomanjkanja kadra v šolstvu ni povezana samo z ugledom učiteljskega poklica, ampak tudi z dejstvom, da so v vzgojno-izobraževalnem sistemu številčno večje generacije kot v preteklosti, da se bogatijo vsebine vzgojno-izobraževalnega procesa, izvajanje koncepta inkluzije je kadrovsko in strokovno izredno zahtevno, poleg tega ima velik vpliv tudi nihanje v  gospodarski rasti,« so na ministrstvu pojasnili za Mariborinfo.

Na večini osnovnih šol v Mariboru za zdaj učiteljev ne primanjkuje

Ker nas je zanimalo, ali je stanje z učitelji tudi v Mariboru tako alarmantno, smo se z novinarskimi vprašanji obrnili na več mariborskih osnovnih šol in preverili, kakšno je stanje pri njih ter ali tudi sami občutijo primanjkljaj učiteljev.

Kot je razvidno iz odgovorov, ki smo jih prejeli od nekaterih osnovnih šol, se v Mariboru trenutno primanjkljaj učiteljev še ne pozna v tolikšni meri, kot je to opaziti na ravni celotne Slovenije.

Večina osnovnih šol ima delovna mesta ustrezno zapolnjena in dodatnega kadra za zdaj ne iščejo. 

»Na naši Osnovni šoli Tabor I Maribor imamo dovolj učiteljev ustreznih profilov,« je za Mariborinfo povedala ravnateljica Martina Rajšp: »Zaenkrat težav ni bilo.«

Tudi na Osnovni šoli bratov Polančičev Maribor se s pomanjkanjem učiteljev ne soočajo. »Na naši šoli imamo trenutno zadostno število učiteljev in nimamo manjka z nobenega predmetnega področja. V primeru odsotnosti posameznega učitelja izvajamo nadomeščanja z lastnim kadrom,« je pojasnil ravnatelj Bojan Mlaj. 

Ravnateljica Osnovne šole Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš je povedala, da imajo trenutno vsa delovna mesta strokovno ustrezno pokrita.

Tudi na Osnovni šoli Angela Besednjaka Maribor se ne soočajo s pomanjkanjem učiteljev. »Veselimo smo, da nas pomanjkanje učiteljev ne prizadeva,« je dejala ravnateljica Manja Flisar Šauperl: »Temu najbrž botruje umeščenost šole v urbano okolje oziroma v središče mesta. Delovna mesta so tako bolje in ustrezneje zapolnjena kot tista, ki jih razpisujejo ravnatelji manjših in od središč oddaljenih šol.«

»Trenutno smo vso kadrovsko stisko uspeli rešiti,« je povedal Albert Mihajlović, ravnatelj Osnovne šole Maksa Durjave: »Največja vrzel, ki jo pričakujemo v prihodnjih šolskih letih je pri iskanju predmetnih učiteljev za poučevanje matematike in fizike.«

»Smo verjetno ena izmed redkih šol, ki trenutno nimamo težave s kadrom in imamo pokrita vsa delovna mesta,« je povedal: Mirko Škundrić, ravnatelj Osnovne šole Leona Štuklja: »Je pa res, da se izjemno težko dobi učitelje naravoslovnih predmetov in tudi kuharje.«

Težave se pojavijo v primeru bolniških in upokojitev

Tudi na Osnovni šoli Kamnica trenutno nimajo težav s pomanjkanjem učiteljev. »Zaenkrat imamo, na srečo, vsa mesta primerno zasedena in se v tem trenutku ne srečujemo z navedenimi težavami,« je za Mariborinfo povedal ravnatelj Tomaž Čeplak. 

»Bojimo se pa prihodnjih dni, ko imamo napovedane odsotnosti učiteljev zaradi nujnih operacij,« je dejal: »Ko pričakujemo daljše odsotnosti učiteljev.«

Lidija Todorović, ravnateljica Osnovne šole Ludvika Pliberška Maribor, prav tako navaja, da se trenutno še ne soočajo s pomanjkanjem učiteljev. 

»Res je, da se na razpise prijavlja vedno manj kandidatov z ustrezno izobrazbo in študijsko smerjo,« dodaja in poudarja, da se bo v naslednjih letih upokojilo veliko število učiteljev. 

Kot pravi, so najbolj iskani profili računalničarji, matematiki, fiziki, tehniki, učitelji biologije in kemije.

In upokojitev naj bi bilo v prihodnjih letih še več, po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje se ta številka giblje okrog 6000.

»V obdobju naslednjih desetih let pričakujemo, da bi se lahko upokojilo skupno 4628 (22,2 odstotkov) osnovnošolskih učiteljic in učiteljev ter 1896 (30,1 odstotkov) srednješolskih učiteljic in učiteljev. V osnovnih šolah bo med temi največ učiteljic in učiteljev razrednega pouka, matematike, športa in slovenščine, v srednjih šolah pa slovenščine, angleščine, matematike in športne vzgoje,« so še pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Zaposlujejo tudi učitelje brez opravljenega strokovnega izpita in študente

Težave s pomanjkanjem učiteljev čutijo na Osnovni šoli Toneta Čufarja Maribor. 

»Na naši šoli se soočamo s pomanjkanjem učitelja za fiziko in matematiko,« je povedala ravnateljica Eva Raušl. A so pomanjkanje uspeli zakrpati: »Za fiziko smo zaposlili absolventko, učitelja za matematiko smo na srečo dobili tik pred začetkom pouka.«

Dodaja, da so imeli težavo smo imeli tudi z učiteljem za angleščino. 

»Učitelji menjavajo službe in odhajajo bližje domu in v enem primeru na manjšo šolo izven mesta,« pojasnjuje: »Z učitelji za razredni pouk nimamo težav.«

»Ironija je, da si šole 'jemljemo' učitelje med seboj, se pa tudi dopolnjujemo in se obveščamo o razpoložljivih kadrih na šolah,« je še dodala. 

Barbara Pernarčič, ravnateljica Osnovne šole Prežihovega Voranca Maribor, pojasnjuje, da so na njihovi šoli kljub težavam uspeli zaposliti ustrezen kader. A štirim učiteljem manjka ustrezna izobrazba – dvakrat diploma, dvakrat ustrezna pedagoška dokvalifikacija.

Kot je povedala, problematiko pomanjkanja učiteljev rešujejo z več razpisi, notranjim prerazporejanjem in nadomeščanji. 

»Tudi pri nas je čutiti pomanjkanje učiteljev,« je dejal Danijel Lilek, ravnatelj Osnovne šole Slave Klavore. Kot je povedal, trenutno manjka učitelj računalniško informacijske dejavnosti: »V nadaljevanju nam bo manjkal učitelj angleščine in matematike.« Kadrovsko stisko rešujejo s prerazporeditvijo in nadomeščanji.

»Kolikor mi je znano od strani kolegov, se problematika rešuje z zaposlitvijo absolventov, upokojenih delavcev ali pa prerazporeditve že obstoječega kadra,« pravi Mirko Škundrić, ravnatelj Osnovne šole Leona Štuklja: »Nobena od teh rešitev seveda ni optimalna nam pa omogoča, da lahko pouk kolikor-toliko normalno poteka naprej. Se pa vsi bojimo, da se bo pomanjkanje kadra še bolj izrazito kazalo v prihodnjih letih, ko bodo najštevilčnejše generacije učiteljev odšle v pokoj in bo ostala kar velika 'vrzel', ki jo z obstoječim kadrom ne bomo mogli zapreti in tudi nižje število študentov na filozofskih/pedagoških fakultetah ne daje slutiti nič dobrega.«  

»Vsi si želimo boljšega statusa učiteljskega poklica v javnosti, da kader ne bo za isto ali pa celo slabše plačilo raje odhajal na druga delovna mesta,« dodala Škundrić: »Današnja družba se morda v celoti ne zaveda kako pomembno funkcijo ima v življenju otroka/mladostnika učitelj, ne samo pri osvajanju znanja ampak tudi pri sooblikovanju njihovih osebnosti oziroma prihodnosti.«

Težave tudi pri iskanju tehničnega kadra

Na Osnovni šoli Malečnik imajo trenutno pokrita vsa področja. »Težave so se pojavile v času iskanja učiteljev v poletnih mesecih in v času daljših bolniških odsotnosti,« je povedala ravnateljica Mateja Veltrusky.

Kot pravi, se na razpis na določenih področjih prijavi le en kandidat ali nobeden. »Težko najdemo učitelja za fiziko, tehniko, angleščino, nemščino. Ko so se pojavile daljše odsotnosti in učitelja za posamezen predmet nismo dobili, so ta predmet poučevali vsi ostali učitelji, ki so bili na šoli.«

Dodaja, da se težave pojavijo tudi z iskanjem tehničnega kadra, kot so kuharji, hišniki, računovodje: »V kolikor pridejo kandidati na razgovor, jih odvrne nizka plača.«

Da so ti kadri še kako pomembni in finančno premalo ovrednoteni, dodaja tudi Katja Pregl, ravnateljica Osnovne šole Franca Rozmana. 

Na omenjeni šoli se zaenkrat ne soočajo s pomanjkanjem učiteljev. Pred kratkim so aktivno iskali učitelja za šport in ga tudi uspešno tudi našli. »A če primerjam z izpred nekaj let, ko smo imeli razpis za posamezna delovna mesta, je viden upad prejetih vlog,« pojasnjuje ravnateljica. 

Največji manko učiteljev opažajo pri naravoslovnih predmetih, kot so tehnika, fizika in matematika. A največje težave imajo pri zaposlovanju tehničnega kadra: »Največ težav je pri zaposlovanju ustrezno usposobljenih ljudi v šolskih kuhinjah, hišnikov, čistilcev.«

»Kot šola lahko delujemo le takrat, kadar imamo zapolnjena vsa delovna mesta, ki so v šolstvu sistemizirana,« dodaja Pregl: »Tudi računovodje, tajniki – to so vse poklici, brez katerih se delo v šolah ne more opraviti.«