Vključevanje invalidov na trg dela z vedno več izzivi.
V Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje Maribor opažajo, da je vključevanje oseb z invalidnostmi na trg dela vedno težje.
Kot ugotavljajo po današnjem srečanju s predstavniki zaposlitvenih centrov in izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, sta med razlogi za to nelojalna konkurenca in avtomatizacija proizvodnih procesov.
Težava starostna struktura
V evidencah je po besedah direktorja mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernarda Memona 12,4 odstotka invalidov.
»Veliko težavo predstavlja starostna struktura invalidov, v povprečju so danes stari od 45 do 55 let.
Na drugi strani imamo na našem koncu Slovenije višji delež izdanih odločb o nezaposljivosti in ta še narašča, medtem ko v slovenskem povprečju ostaja na približno isti ravni,« je pojasnil.
Potrebno vodenje
Zaposlitveni centri so pravne osebe posebnega pomena, ki zagotavljajo delovna mesta osebam, ki zaradi svoje invalidnosti dosegajo od 30 do 70 odstotkov pričakovanih delovnih rezultatov in jim je bila s strani zavoda izdana odločba, da so zaposljivi le na zaščitenih delovnih mestih.
»Ljudje, ki imajo takšno odločbo, potrebujejo vodenje, delo jim mora biti prilagojeno, primerno strukturirano in razdeljeno,« je povedal direktor zaposlitvenega centra Ozara Igor Pavletič.
PREBERITE ŠE:
Lastni produkti in blagovne znamke
V njihovem centru delajo za šiviljsko in čevljarsko industrijo.
Opravljajo tudi enostavna dela, kot je sestavljanje ali pakiranje, a jim zaradi avtomatizacije in robotizacije, pa tudi selitve proizvodnih procesov v podjetjih v tujino zmanjkuje dela.
»Dolgoročno na tak način zagotovo ne bo šlo,« je opozoril Pavletič in dodal, da bodo v prihodnje morali razvijati lastne produkte in blagovne znamke, če bodo želeli ohraniti delo.
Več posluha države
Po Memonovih besedah bi morala imeti posluh za takšna podjetja tudi država, ko izvaja javna naročila.
»Zaposlitveni centri ne morejo prilagajati cene delovne sile, ker gre za zaščiteno kategorijo oseb, in zato tukaj pride do izraza nelojalna konkurenca,« je menil.
»Veliko možnosti je tudi na strani lokalnih skupnosti. Te so na eno strani tiste, ki omogočijo pogoje za ustanavljanje zaposlitvenih centrov v lokalnem okolju, na drugi strani pa so nelojalna konkurenca pri javnih delih, ki so manj normirana kot pa delo invalida v zaposlitvenem centru,« je dodal.
Na delo v Avstrijo
Memon je prav tako poudaril, da so številni zaposlitveni centri vezani na avtomobilsko industrijo, ki je trenutno v ohlajanju, zato se tudi zaradi tega bojijo upada naročil.
»Naše okolje je specifično tudi v tem, da je blizu Avstrije, kamor številni odhajajo na delo.
Tako tudi ugotavljamo primere, ko ima oseba pri nas odločbo o nezaposljivosti, pa dela na področju sive ekonomije v Avstriji,« je dejal in pozval k vzpostavitvi čezmejnih evidenc, s katerimi bi lahko preprečili zlorabe.
Ne poznajo vseh možnosti
Po Memonovih besedah je ključno tudi ozaveščanje delodajalcev v Sloveniji o možnostih zaposlovanja invalidov.
»Naš javni sektor, recimo šolstvo, se premalo zaveda, da imajo tudi oni možnost zaposlovanja po kvotnem sistemu invalidov,« je poudaril.
Njegova namestnica Mirjana Zgaga je dodala, da je treba s temi možnostmi seznanjati tudi gospodarstvo. Zato zavod danes v prostorih Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru gosti tudi srečanje Društva kadrovskih delavcev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice.
»Čeprav pri nas že vrsto let deluje pisarna za delodajalce, opažamo, da marsikateri majhni delodajalci ne poznajo našega delovanja in možnosti pomoči, ki jim jo lahko nudimo,« je dejala.
