Finančne težave mariborske občine niso skrivnost. Da bi vsaj nekoliko napolnili občinsko malho, želijo urediti zaklonišče na Smetanovi, ki bi ga posledično oddajali v najem.
Na območju Maribora je 212 zaklonišč, pri čemer je po podatkih 34 zaklonišč dopolnilne zaščite in 178 zaklonišč osnovne zaščite.
Zaklonišča so v Mariboru locirana v večstanovanjskih objektih, šolah, vrtcih zavodih in gospodarskih objektih. Tako jih lahko najdemo v kar nekaj stanovanjskih objektih, pa tudi v stavbi Surovine, Mariborske livarne, Slovenskega narodnega gledališča, Univerzitetne knjižnice Maribor in Narodnega doma.
Mestna občina Maribor upravlja z 11 javnimi zaklonišči, pri čemer v času njihove neuporabe občina oddaja štiri javna zaklonišča, in sicer tri glasbenim skupinam in eno strelskemu društvu.
Zaradi možnosti dvonamenske uporabe javnih zaklonišč v času, ko ni potrebe po zaklanjanju prebivalstva, pa želijo na mariborski občini urediti tudi zaklonišče na Smetanovi ulici.
Ureditev zaklonišča bo stala 15 tisočakov
Mestna občina Maribor je za prihajajočo sejo mestnega sveta konec septembra pripravila predlog, s katerim želi potrditi dokument identifikacije investicijskega projekta prizidave nadstreška k obstoječemu javnemu zaklonišču na Smetanovi ulici.
Na občini želijo projekt uvrstiti v sprejeti proračun, s čimer predlagajo prerazporeditev sredstev v znesku 15 tisoč evrov. Za izvedbo gradnje oziroma prizidave, so na Mestni občini Maribor prejšnje leto pridobili tudi gradbeno dovoljenje.
Kot razlagajo, je zaklonišče na Smetanovi ulici funkcionalno, z izvedbo investicije pa se bi naj vzpostavila možnost oddajanja zaklonišča, s čimer želijo pridobiti nov vir financiranja.
-
Lokalno | 1 komentarjevSkrivnostno zaklonišče pod Glavnim trgom, ki živi
Prostore bodo po ureditvi oddajali v najem
Z investicijo, ki bo stala 15 tisoč evrov, želijo na Mestni občini Maribor vzpostaviti varen vhod v zaklonišče, ki bo omogočal varen dostop do prostorov, z namenom posledičnega oddajanja prostorov v najem.
Denar pa se bo porabil tudi za zaščito zaklonišča pred meteornimi vodami, ki po trenutnih podatkih skozi obstoječi vhod prodrejo v prostore zaklonišča.
Na mariborski občini so v prejšnjem letu za uredništvo razložili, da je oddaja prostorov realizirana na podlagi namere o oddaji prostorov v javnih zakloniščih, najemniki pa morajo plačati ceno uporabe, ki znaša evro in pol na kvadratni meter prostora.
Zaklonišča so namenjena zaščiti ljudi
Zaklonišča so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi.
Glede na svojo trdnost so primerna tudi kot zasilno prebivališče neposredno po potresu, ko se tla še niso umirila, prav tako se po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje zaklonišča uporabljajo tudi za zaščito kulturne dediščine.
Tako se zaklonišča praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar kljub temu ne sme biti zmanjšana njihova zaščitna funkcija. Zaklonišča se morajo namreč ob pojavu nevarnosti v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen. Gre za namen tako imenovanega zaklanjanja.
V državi 2244 zaklonišč
V Sloveniji zaklonišča gradimo od leta 1973. Število zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite v Sloveniji je po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje 2244, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest.
Pri tem je večina zaklonišč v urbanih središčih. Tako se praviloma v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci.
Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov.
Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo.
