Slika je simbolična.
Uradna statistika Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa o pregledu stanja v cestnem prometu za leto 2022 je »izluščila« natančne informacije ter jih primerjala z zadnjim petletnim obdobjem.

Policisti so na slovenskih cestah v letu 2022 obravnavali 18.714 evidentiranih prometnih nesreč, kar pomeni deset odstotkov več nesreč kot v enakem lanskem obdobju. Pravzaprav je bilo več prometnih nesreč zabeleženih le v letu 2019, in sicer 18.861.

V lanskem letu se je število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo v primerjavi s predhodnim letom prav tako povečalo, in to za 12 odstotkov.

Po dveh letih, ki sta bila zaznamovani z epidemijo bolezni covid-19 in ukrepi za zajezitev te, je število prometnih nesreč ponovno naraslo na raven pred epidemijo.

V 2022 zabeležili drugo najnižje število smrtnih primerov

V letu 2022 je na slovenskih cestah umrlo 85 udeležencev cestnega prometa: 29 oseb ali 25 odstotkov manj kot v letu 2021. Število umrlih udeležencev v letu 2022 je drugo najnižje, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč.

Najmanj smrtnih primerov ‒ in to 80 ‒ je sicer bilo zabeleženih v letu 2020, kar pa se pripisuje vplivu epidemije in njegovim posledicam.

Največ smrtnih žrtev so slovenske ceste terjale leta 2021, ko je življenje izgubilo 114 ljudi.

V minulem letu je bilo največ hudo telesno poškodovanih

Število hudo telesno poškodovanih je bilo za deset odstotkov višje kot leta 2021 – do konca leta 2022 se je hudo telesno poškodovalo 862 udeležencev v prometu (leta 2021 je bilo hudo poškodovanih 784), kar je največ v zadnjem petletnem obdobju.

Pri lažje telesno poškodovanih se v primerjavi z letom 2021 prav tako beleži povišanje števila poškodovanih, in sicer za 14 odstotkov – skupaj se je lažje telesno poškodovalo 6.453 oseb, v letu prej pa 5654.

Najnižja številka je sicer bila zabeležena v letu 2020, ko se je lažje poškodovalo 5017 posameznikov.

Junija 2022 največ umrlih od leta 2007

V juniju 2022 smo zabeležili poslabšanje stanja varnosti cestnega prometa, saj je skupaj umrlo kar 18 udeležencev, kar je največ po juniju 2007. V primerjavi z junijem 2021 je umrlo sedem udeležencev prometa več.

Že julija in avgusta se je stanje na cestah izboljšalo; umrlo je sicer 13 oseb, a številka vendarle beleži manj umrlih kot v enakem obdobju leta 2021.

Najpogosteje nastradali vozniki osebnih avtomobilov, zmanjšalo se število nesreč pri voznikih motornih vozil

Do konca leta 2022 je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 21, kar pa pomeni 34 odstotkov ali 11 oseb manj kot v istem obdobju leta 2021. 

Življenje je izgubilo tudi 11 kolesarjev (eden več kot leto poprej), a tudi en voznik e-kolesa.

Lani je umrlo 14 voznikov enoslednih motornih vozil, kar nanese 58 odstotkov manj kot leto prej.

Število umrlih pešcev ostaja enako – tako lani kot predlani je umrlo 15 pešcev. 

Statistika je zabeležila tudi šest smrti med vozniki tovornih vozil, dva umrla voznika e-skiroja, dva umrla traktorista ter umrlega voznika delovnega stroja in motornega trikolesa. Umrla sta tudi dva udeleženca iz kategorije ostalo, so zabeležili v Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa.

V zadnjem triletnem obdobju največ hudo poškodovanih med kolesarji

To dejstvo morda niti ni toliko presenetljivo, kajti kolesarji so nekako najbolj izpostavljeni. V letu 2022 se je hudo telesno poškodovalo 238 kolesarjev, kar znaša štiri odstotke ali 228 oseb več kot v letu pred tem. 

Število hudo telesno poškodovanih kolesarjev je najvišje po letu 2010 in se stalno povečuje. Delež hudo telesno poškodovanih kolesarjev se je sicer minimalno, to je za en odstotek, zmanjšal v letu 2022.

Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil se je povečalo za dva odstotka v primerjavi z letom 2021 – zabeležili so 198 hudo telesno poškodovanih. 

Povečanje beležimo tudi pri potnikih, saj se je število hudo telesno poškodovanih potnikov povečalo za 35 odstotkov; poškodovanih jih je bilo 107 (79 leto pred tem). 
Ob vsem tem pa so statistiki zabeležili znižanje števila hudih poškodovancev v kategoriji voznikov osebnih avtomobilov in pešcev, prvih za tri, drugih pa za en odstotek.

Največ nastradalih v minulem letu med najstarejšimi udeleženci prometa

Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah je sodilo v starostno skupino nad 64 let starosti – bilo jih je 31, kar znaša tudi največ do sedaj. Sledijo ji starostne skupine od 55 do 64 let (17), od 45 do 54 let (14) ter od 35 do 44 let (12). 

Smrtno sta nastradali dve mladoletni osebi (v letu 2021 šest), in sicer po en otrok in mladostnik. 

Pri najstarejših udeležencih je bilo tudi največ hudo telesno poškodovanih, največ lažje telesno poškodovanih pa je bilo v starostni skupini od 35 do 44 let starosti. 

Kdo je v minulem letu povzročil največ prometnih nesreč?

Največ prometnih nesreč so ‒ tako kot vse od leta 2018 ‒ povzročili udeleženci, stari od 25 do 34 let, in sicer kar 2759 (v letu 2021 so povzročili 2668 nesreč). Starostna skupina od 35 do 44 let je povzročila 2704 (2632) prometnih nesreč, največ udeležencev pa je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši vozniki, stari nad 64 let; statistiki so zabeležili 27 (v letu pred tem 22) smrti.

Najpogosteje so prometne nesreče s smrtnim izidom povzročili vozniki osebnih avtomobilov. Lansko leto je v tovrstnih nesrečah umrlo 47 oseb, kar »nanese« 55 odstotkov vseh umrlih. 

Kaj pa alkohol in droge?

Zaradi prometnih nesreč, ko je bil voznik pod vplivom alkohola, se je pripetilo 1590 nezgod, kar pomeni pet odstotkov več kot v letu prej.

Vsega skupaj je v prometnih nesrečah, kjer je bil posredi tudi alkohol, umrlo 17 udeležencev v prometu ‒ to pomeni 20 umrlih oseb manj kot leta 2021. 

Zaradi povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi se je pripetilo 87 prometnih nesreč, od tega 67 s telesno poškodbo udeleženca.

V omenjenih prometnih nesrečah je umrlo 13 udeležencev, 28 jih je bilo hudo, 51 pa lažje telesno poškodovanih. Delež umrlih zaradi omenjenih povzročiteljev je bil v preteklem letu najvišji in je znašal 17 odstotkov. 

Vsega skupaj je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog oziroma drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 odstotkov vseh umrlih).

V kateri regiji so zabeležili največ smrtnih žrtev?

V primerjavi z letom 2021 v najbolj negativno smer gotovo izstopa primorsko-notranjska statistična regija. Po številu prebivalcev najmanjša statistična regija ima največje število umrlih na 10.000 prebivalcev, in sicer 1,14 umrlega na 10.000 prebivalcev ‒ prometne nesreče so tako v omenjeni regiji terjale šest smrtnih žrtev.
V negativnem smislu izstopata tudi obalno-kraška, kjer je v lanskem letu življenje izgubilo osem oseb (leto prej devet), in gorenjska regija, v kateri je v prometnih nesrečah umrlo 14 posameznikov (v 2021 devet). 

Najbolj »pozitivno« izstopa goriška statistična regija z le eno smrtno žrtvijo, eno umrlo osebo pa so zabeležili tudi v zasavski statistični regiji.

Največja statistična regija ‒ osrednjeslovenska ‒ beleži 12 umrlih v prometnih nesrečah, kar pa pravzaprav pomeni 0,22 umrlega na 10.000 prebivalcev.

V letu 2022 je na slovenskih cestah umrlo 70 slovenskih državljanov in 15 tujih, od tega kar tretjina iz Bosne in Hercegovine. V pomurski statistični regiji so v lanskem letu življenje izgubile tri osebe, v letu prej kar devet.

Poglavitni vzroki za prometne nesreče

Kot najpogostejši vzrok za prometne nesreče je tudi v minulem letu zabeležen nepravilen premik z vozilom, zaradi česar se je pripetilo 4753 (v 2021 4485) prometnih nesreč, kar znaša 25 odstotkov vseh nezgod. 

Sledita neprilagojena hitrost (3498 nesreč, od tega 25 s smrtnim izidom) ter nepravilna smer vožnje (2961 nesreč, od tega 28 s smrtnim izidom ).

Kaj statistika pomeni za Slovenijo

Po primerjanju števila umrlih na milijon prebivalcev v Sloveniji in v državah Evropske unije, je opazno, da smo v Sloveniji po letu 2017 zabeležili spodbudnejše podatke o številu umrlih, kar nas uvršča pod povprečje v državah Evropske unije, izjema je le leto 2021. 

Podatki Evropske unije za leto 2022 še niso znani, pričakovano pa je podobno stanje kot v letu 2021.

V Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa so še izpostavili, da bo v prihodnje, če želimo še naprej zmanjševati število umrlih udeležencev cestnega prometa, potrebno delati predvsem na področju starejših voznikov, ranljivih skupin udeležencev – predvsem na motoristih in pešcih, sekundarnih vzrokih za nastanek prometnih nesreč – alkohola, uporabe mobilnih telefonov in področju, ki je bilo do sedaj malce v ozadju ‒ vožnje pod vplivom prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snoveh.

Starejše novice