Najpogostejši način ogrevanja v Sloveniji še zmeraj ostaja centralno ogrevanje. A pri stroških ogrevanja lahko pride tudi do tisoč evrov razlike.
Skupni delež gospodinjstev, ki imajo dodatni način ogrevanja, se je v primerjavi z letom 2015 povečal. Povprečna slovenska družina porabi v času ogrevalne sezone za tovrsten namen dobrih 1.500 evrov, a razlika v stroških ogrevanja je med Primorsko in Zgornjesavsko regijo v skoraj tisoč evrih.
Seveda se lahko poleg izbire načina in naprave za ogrevanje veliko prihrani tudi ob ustrezni izolaciji, energijsko učinkovitih oknih in ustreznem ravnanju.
Glavni načini ogrevanja v Sloveniji
V Sloveniji razlikujemo med centralnim, centralno daljinskim, etažno centralnim in lokalnim ogrevanjem.
Pri centralnem ogrevanju se toplota za celotno stavbo, ki je povezana z radiatorji, proizvaja na enem mestu, medtem ko se pri centralno daljinskem proizvaja izven stavbe, in sicer v posebnem obratu, ki oskrbuje več stavb ali naselij.
Pri etažno centralnem se proizvaja za stanovanje, ki ima svoj vir toplote, na enem mestu, pri lokalnem ogrevanju pa se vir toplote nahaja v prostoru, ki ga ogrevamo (kamin, električni radiator …).
Kot glavni način ogrevanja je od 1015 anektiranih gospodinjstev kar 51 odstotkov navedlo kot centralno ogrevanje, medtem ko je druga polovica navedla preostale tri načine: centralno daljinsko ogrevanje (17 odstotkov), etažno centralno ogrevanje (16 odstotkov) in lokalno ogrevanje (14 odstotkov).
Družinske hiše ogrevajo drugače kot večstanovanjske stavbe
V enodružinskih hišah – anketiranih je bilo 606 gospodinjstev – je centralno ogrevanje s 69 odstotki najbolj pogost način, sledita pa mu s 15 odstotki etažno centralno in s 14 odstotki lokalno ogrevanje, medtem ko je centralno daljinsko ogrevanje redko – le 2 odstotka.
V večstanovanjskih stavbah – anketiranih je bilo 409 gospodinjstev – pa je najpogostejši način centralno daljinsko ogrevanje (41 odstotkov), sledijo pa mu s 25 odstotki centralno ogrevanje, s 17 odstotki etažno centralno ogrevanje in s 16 odstotki lokalno ogrevanje.
Katere naprave so najpogosteje izbrane?
Gospodinjstva s centralnim ali etažno centralnim ogrevanjem najpogosteje uporabljajo klasični kotel na kurilno olje – tako v enodružinskih kot tudi v večstanovanjskih stavbah.
V enodružinskih sledi klasični kotel na trdna goriva (lesna biomasa in toplotna črpalka zrak-voda), medtem ko v večstanovanjskih stavbah klasični kotel na plin in kotel na trdna goriva.
Gospodinjstva z lokalnim načinom ogrevanja v enodružinskih hišah najpogosteje uporabljajo kamin in peč na trdna goriva, medtem ko v večstanovanjskih stavbah električni radiator, klimatsko napravo in plinsko peč.
Dodatni način ogrevanja kot dopolnitev glavnega načina ogrevanja ima slaba polovica anketiranih gospodinjstev v enodružinskih hišah in nekoliko manj kot tri petine v večstanovanjskih stavbah.
Kaj se cenovno najbolj izplača?
V Mariboru je ogrevalna sezona odvisna od temperature zrake, a traja okoli 6 do 8 mesecev, kar pomeni, da mora biti naprava za ogrevanje v pripravljenosti od 4500 do 6000 ur.
Povprečna slovenska hiša naj bi za ogrevanje 150 kvadratnih metrov velikih prostorov porabila približno 2.300 litrov kurilnega olja. Gre za enega najdražjih energentov (cena se sicer konstantno spreminja), ob tem pa slab ogrevalni izkoristek. Tako je zaradi dobrih izkoristkov in obrestovane investicije vse bolj priljubljeno ogrevanje z lesno biomaso, težava se lahko pojavi le pri skladiščenju. Kljub visoki začetni investiciji pa se nato letni strošek giblje okoli 500 do 800 evrov.
Pogostejši način ogrevanja po mariborskih blokih je vsekakor plin z relativno stabilno ceno, a lahko letni strošek naraste tudi do 2.500 evrov.
Poslužujemo se novih načinov ogrevanja ...
V primerjavi z letom 2015 se je povečal:
- skupni delež gospodinjstev, ki imajo dodatni način ogrevanja (tako v enodružinskih hišah kot v večstanovanjskih stavbah);
- delež gospodinjstev, ki v večstanovanjskih stavbah uporabljajo klasični kotel na kurilno olje ali na trdna goriva in toplotne črpalke voda-voda za centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje ter plinsko peč za lokalno ogrevanje;
- delež gospodinjstev, ki v enodružinskih hišah uporabljajo toplotno črpalko zrak-voda za centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje ter kamin, električne sevalne panele in klimatsko napravo za lokalno ogrevanje.
V primerjavi z letom 2015 se je zmanjšal:
- delež gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah, ki imajo centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje in pri tem uporabljajo klasični kotel na plin in
- delež gospodinjstev v enodružinskih hišah, ki uporabljajo klasični kotel na trdna goriva za centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje ter štedilnik na les in lončeno peč za lokalno ogrevanje.
Najpogostejši klasični kotel na kurilno olje
Tako Reus v raziskavi ugotavlja, da gospodinjstva s centralnim ali etažno centralnim ogrevanjem najpogosteje uporabljajo klasični kotel na kurilno olje, medtem ko gospodinjstva z lokalnim načinom ogrevanja najpogosteje uporabljajo kamin in peč na trdna goriva v enodružinskih hišah ter električni radiator in klimatsko napravo v večstanovanjskih stavbah.
Slaba polovica gospodinjstev uporablja tudi dodatni način ogrevanja.
