Z Mariborom povezan Beograjčan: »Rad imam Maribor, ljubezen traja že dvajset let«

Pesnik, urednik v založbi Arte in organizator festivalov Miodrag Jakšić povezuje literate, glasbenike in likovne ustvarjalce iz Srbije in tujine. 

Tradicionalni projekti so pesniški festival Pro poet v Indjiji, likovna kolonija v Krčedinu v Sremu in festival kantavtorjev, organizira pa tudi literarne večere, koncerte, likovne razstave. 

Na njih so Slovenci, predvsem z mariborskega območja, redni gostje. Tokrat je on bil osrednji gost mariborskega SOS festivala uličnih glasbenikov.

Pesnik na festivalu ulične glasbe?

»Bil sem vesel povabila Jerneja Mažgona - Jerryja, ki je deseto leto na čelu organizatorske ekipe festivala ulične glasbe, ki se zvečer zaključi s skupnim nastopom. Poleg mene so bili kantavtorji, tako sem tudi jaz moral zapeti ob spremljavi mariborskega kitarista Saida Bešlagiča. Anita Šunjić, Peter Andrej, Vedran Ivorek, Tadej Vesenjak in Pat Tern so bili odlična festivalska družba.«

Peli in recitirali so pesmi ob kitarski spremljavi. Slišati je bilo, da ne prvič.

»Seveda ne, so pa doslej večinoma drugi peli moje pesmi, Sergej Ćirković in Željko Vasić, tamburaške in pop skupine in kantavtorji. Sem pa pesem Pojem o tem prvič zapel na tem festivalu. Pred nekaj dnevi sem napisal pesem Ljubila si Malega princa, ki jo imam rad in jo bom tudi pel.«

Že dvajset let redno v Mariboru

Poezija ima ritem in melodijo, tako da je v večini primerov primerna za petje. Tudi besedila nekaterih glasbenih skupin so poezija.

»Poezija seveda ima ritem in melodijo, prikliče šume, zvoke, ustvarja ambientalno zaveso, prežeto z verzi, ki so, če so lepo izgovorjeni, sami po sebi glasba. Poezija enostavno vabi glasbo v svoj objem. To je resnična, naravna povezava, ki bi jo bilo treba bolj negovati. Pri nas vse več pesnikov poje, poezija dobiva na ta način dodatno vrednost.«

V Mariboru niste novinec, ste pa prvič bili osrednji gost festivala.

»Nastopil sem na več literarnih srečanjih in večerih, tu je v slovenščini izšla moja knjiga Svoj položaj na nebu, prihajal sem na Kantfest v Ruše, v likovne kolonije na Pohorju in v Dupleku, sodelujem z glasbeno skupino Nea boi nula, ki je nastopila pred veliko množico ljudi pred Atomskim skloništem na velikem odru Scenafesta, Jerry Mažgon je bil gost na mojih festivalih, rad imam Maribor, ljubezen traja že dvajset let.«

Študirali ste arhitekturo, tako bo od arhitekta in pesnika zanimivo slišati mnenje o tem, kakšen je Maribor.

»Lepo urejeno skladno mesto z veliko zanimivimi umetniki, umetniškimi prostori in scenami, kjer vsakič, ko pridem, spoznam kaj novega. Mestna arhitektura me inspirira, genius loci je zelo izrazit, urbana kvaliteta mesta je v veliki meri prepoznavna. Rad imam mariborski mestni mir, obarvan z inspirativnimi detajli za sprehod, vožnjo s kolesi, pogovore s prijatelji. 

Rad imam Lent, obiskoval sem festivale v stari obliki in sem užival. Tam sem spoznal veliko odličnih glasbenikov. Rad imam Pekarno, Literarno hišo in podobne prostore z bogatimi programi.«

Knjiga Bora Djorjdevića pravi bum

V kakšnem stanju je beograjska literarna scena? V kakšni nakladi izhajajo pesniške zbirke?

»V Beogradu in drugje v Srbiji je veliko literarnih ustvarjalcev, mnogim uspeva, so zelo dobri. Imajo tudi priložnosti za promocijo. Pisci drug drugemu pomagajo pri predstavljanju. V moj Pro poet prihajajo tudi pesniki iz tujine, kar razširi možnosti za nova sodelovanja in nastope tudi zunaj države. Naklade zbirk pesmi so običajno pesto primerkov, v preteklih letih so nekateri dosegali večje podaje. V naši založbi izdana knjiga nedavno umrlega Bora Djordjevića z naslovom Pusto ostrvo je na tržišču naredila pravi bum. Velikana srbskega pesništva Matija Bećković in Pero Zubac imata veliko bralcev, tudi knjige Ivana Negrišorca, Dragana Jovanovića Danilova, Djordja Sladoja so široko sprejete, mi nekoliko mlajši pa se še vedno učimo.«

Je ta čas, ko je toliko slabega, sploh primeren za pisanje poezije?

»Vsak čas je dober za poezijo, pisanje, govorjenje. Zdaj morda res nima moči, kakršno je imela, pesniki niso velike avtoritete v družbi, a moč vrednost poezije vedno odlikuje drugačen pogled na svet, sporočila, pogledi, razmišljanja, ki začenjajo dialoge, vsaj med akterji v kulturi in v intelektualnih krogih. Pesniki prejemajo nagrade in postanejo pomemben faktor v kulturnem dialogu, borijo se za vpliv izgovorjene besede, za razumevanje med ljudmi in odstranjujejo nepotrebne ograje, ki jih postavljajo politične in druge elite. S poezijo se sodobni svet in tokovi boljše razumejo. Dobra je tista poezija, pri kateri se ti ob poslušanju zaradi lepih besed vsaj malo zatresejo tla pod nogami in poslušalci doživljajo katarzo. To je treba negovati v vseh družbah, posebej v tem nestabilnem času.«

Uspešna Poetska karavana 

Ste zato lani potovali po Evropi z ukrajinskim pesnikom, ki piše v ruščini, Dmitrijem Buragom?

»Seveda, Poetska karavana, v kateri sva v 26 dneh nastopala v devetnajstih državah, je bila namenjena miru in razumevanju. Poezijo sva recitirala v kulturnih centrih, knjižnicah, šolah, v trgovskih centrih, v rojstnih hišah pesnikov. Ob Lizboni, Madridu, Lyonu, Dunaju, Pragi, Beogradu in drugih je bil postajanka tudi Maribor, bila sva gosta Marjana Pungartnika v Literarni hiši. Maribor je vedno v mojem koledarju in tako bo tudi naprej.«

Kaj konkretnega novega se bo dogajalo?

»Na SOS festival bomo pripeljali srbske kantavtorje, ponovno bomo obudili in postavili na visok nivo sodelovanje s Kantfestom, institucijo, ki jo vodi Peter Andrej. Mariborčanom želim predstaviti poetsko glasbeni kabaret Drži se sonca, ki ga izvajam z igralko Jelico Kovačević in glasbenikom Željkom Savićem.«