Mestna občina Maribor je prisluhnila splavarjem in jih vključila v novo ureditev lentovskega nabrežja.
Včeraj smo poročali o neskladnosti nove ureditve lentovskega nabrežja z dejavnostjo splavarjev, pred katero sega pestra zgodovina.
Danes pa smo o tem govorili s predsednikom Turističnega društva Maribor, Zlatkom Jesenikom, ki je temu nekoliko oporekal, saj je – po že objavljenem prispevku o zanemarjanju splavarstva s strani občine – potekal razgovor med turističnim društvom in mariborsko občino. Pravzaprav so dosegli dogovor, kjer ima občina namen sprejeti splavarje v skladu z novim Lentom in jih prav tako vključiti v projekt.
»Občina se je odzivala na nas pozitivno, upoštevala vsa naša dejstva in se z njimi strinjala, zato naj bi sodelovali s projektno pisarno in se osebno vključili k reševanju tega problema – kako in kje lahko pristane naš splav, ki s svojimi prevozi ni zanemarljiv pri turizmu oziroma kako bo konstrukcija temu prilagojena,« je o uspešnem razgovoru poročal Jesenik, na koncu pa dodal, da se »zdi, da je zadeva zaenkrat na pravi poti, potrebno je le, da delamo skupaj in jo skupaj razvijamo, kajti vsi smo zato tu, da se kaj takega ne pozabi«.
Splavarji so postavili jasne zahteve
V tem ali naslednjem tednu si bodo skupaj ogledali načrte in poiskali primerne rešitve, vendar pa splavarji postavljajo jasne zahteve, saj novi projekt Lenta, ki bo nekoč zaživel, ne sme pozabiti na svojo zgodovino. Ker je ta takšna, kot je, jo moremo upoštevati in nikakor zanikati. Zato je tudi ena od zahtev splavarjev ta, da bo pristan tam, kot je bil nekoč.
Menijo, da je treba postaviti tudi informativne table na ustrezna mesta, ki bi opozarjale in poučevale zgodovino. Ne le turiste, tudi šolarje, saj od Lenta in do Koblerjevega zaliva poteka splavarska učna pot, ki mlade izobražuje o preteklosti lastnega mesta.
»Potrebno bi bilo upoštevati informacijske table, jih zamenjati morda celo z modernejšimi – v to se mi sicer ne bi vmešavali in poskušali imeti vpliva, saj to rešujejo krajinski arhitekti. Vendar pa možnosti, da jih turisti ali gostje Lenta opazijo in zvedo nekaj več o nas, morajo obstajati, saj se je s tem, ko je leta 2012 Maribor dobil naziv Splavarsko mesto, občina zavezala k razvoju te kulturne dediščine,« je opozoril predsednik Jesenik.
Splavarji pa so pomislili tudi na mostove, ki so tako ali drugače del njihove dejavnosti in zgodovine. Jasno je, da nove brvi ne bo, ampak ker zavod za zaščito naravne dediščine ne razmišlja o drugem posegu, si podpredsednik društva, Franc Vezjak, želi, da bi se tudi ob ostankih ruševin starega mostu postavilo informacijsko tablo.
»Imamo ideje in znanje o zgodovini in tradiciji«
»Kako so te videti in kje točno naj stojijo, mi ne želimo posegati, saj nimamo kompetenc in zato nismo strokovnjaki. Vidimo pa, da je javnost nezadovoljna s sedanjim videzom Lenta, zato razmišljamo v smeri, kako ga narediti uporabnega in na kaj se ne sme pozabit. Pravzaprav imamo ideje in znanje o zgodovini in tradiciji, ki se mora vključiti,« meni predsednik turističnega društva.
Društvo pa si želi tudi prostega prostora na Lentu (morda v zgornjem delu Sodnega stolpa), kjer bi lahko razstavili splavarsko zbirko in tako pokazati gostom zgodovino splavarjenja ter kako se splavarji izobražujejo in kaj počnejo.
»Tako bi zgodba na Lentu postala zaključena celota, po vzoru drugih velikih mest, ki predstavljajo turistom svojo zgodbo, animacijo. Tudi mi bi lahko prikazali program »splavarski krst« in s tem ponudili ekskluzivno predstavitev kraja in njegovih šeg, turisti pa bi imeli kaj dodatnega za početi,« je zaključil Zlatko Jesenik.
Povezani in pripravljeni z ostalimi predstavniki turizma
Letos je društvo samo naredilo nov splav, vreden skoraj 18 tisočakov, saj na leto prevozijo več kot 5000 turistov, z dodatnim prevoznim sredstvom pa obetajo še več.
Zaradi tega vabijo tudi druge predstavnike turizma (s predhodno prijavo) opoldne, 25. septembra, na ogled novega splava in spoznavanje njihove dejavnosti, tako pa se lahko pogovorijo tudi o načinu transferja gostov od hotela do splava in podobno, saj lahko le tako »nastopimo pripravljeni«, kot je povedal Jesenik.
