Ob dnevu urgentne medicine so pred Urgentnim centrom Univerzitetnega kliničnega centra Maribor zaposleni predstavili težave, s katerimi se soočajo. Izpostavljajo predvsem izgorelost zaposlenih in pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester.
Na današnji dan, 27. maja, obeležujemo dan urgentne medicine. Ta letos poteka pod sloganom 'Mi skrbimo za vas, zdaj pa mi prosimo vas, da poskrbite za nas (We take care of you - please take care of us).
V ta namen so pred glavnim vhodom Urgentnega centra v Mariboru zaposleni predstavili težave, s katerimi se srečujejo, in svoje želje za prihodnost.
Med zaposlenimi prisotna izgorelost, pričakujejo sistemske ureditve
Matej Strnad iz Urgentnega centra je spomnil, da urgentna pomoč deluje vsak dan v letu, 24 ur na dan. »To predstavlja velik napor oziroma ima posledice na našem osebju,« je povedal.
Kot pravi, je osebje iztrošeno, pojavljajo se znaki izgorelosti: »Pri zdravnikih je to približno 50 odstotna izgorelost.«
»Mi pričakujemo, da pride do nekih sistemskih ureditev, da se uredijo delovni normativi in standardi za vse zaposlene v urgentni medicini, da bi imeli dovolj časa za paciente in da bi bili posledično tudi pacienti bolj zadovoljni z obravnavo,« pojasnjuje.
Največji izziv je pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester
»Mi zaposleni v zdravstveni negi vidimo ta dan kot promocijo našega dela in na nek način priložnost, da lahko opozorimo na izzive, s katerimi se srečujemo in se bomo v prihodnje,« je povedal Jernej Mori, strokovni vodja zdravstvene nege.
Izpostavlja, da je največji izziv pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester. Kot pravi, imajo na urgenci zaposlene medicinske sestre ogromno nekega specifičnega znanja, zato ne smemo dovoliti, da odhajajo na delovišča izven medicinske nege in na delovišča v tujino.
»Zato je na državi, da mogoče spremeni malo strategijo delovnega okolja,« je poudaril in se zahvalil vsem medicinskim sestram, zaposlenim v urgentnih centrih po Sloveniji.
Novo vlado pozivajo k ukrepanju
»Mi smo tukaj za to, da smo največkrat prvi stik z najhuje poškodovanimi ali kritično bolnimi,« je povedal Andrej Hohnec iz Urgentnega centra: »Zato mislimo, da je potrebno zelo jasno opozoriti in povedati svoja pričakovanja.«
Kot pravi, trenutni sistem ni primeren, za bolnike je preslab. Zato pozivajo novo vlado, da se z urgenco na primeren način sooči, da skupaj zagotovijo pogoje, ki bodo ljudem zagotavljali najboljše možnosti za preživetje, za pravočasno diagnostiko.
»Želimo si, da bi nas razumeli, da res dajemo vse od sebe.«
»V zadnjih dveh letih smo bili edino okno ljudi v zdravstvo,« dodaja Simon Ranfl, ki poudarja, da so garali vse dni v letu, kar se vidi tudi na izčrpanosti zaposlenih. Kot pravi, so »kadrovsko podhranjeni, izčrpani, izgoreli« in si želijo, da bi se izboljšali pogoji za njihovo delo.
»Dogaja se, da smo tečni, osorni, ampak tega ne delamo za nalašč,« pravi: »Dogaja se, da smo tečni, osorni, ampak tega ne delamo za nalašč. Želimo si, da bi nas razumeli, da res dajemo vse od sebe.«
Dodaja, da bi z boljšimi pogoji dela imeli zaposleni več energije in bi lahko svoje delo opravljali še boljše kot sedaj.