Na zvoniku mariborske stolnice se lesketa nov nakit. Aleš Lombergar in Gorazd Šifrer, ki sta lani rekonstruirala številčnico ure na Prvi gimnaziji, sta zdaj uredila vse štiri številčnice na zvoniku stolnice ter jim vrnila rimske številke in zlate kazalce.
Zelo dotrajane ure na zvoniku mariborske stolne cerkve svetega Janeza Krstnika na Slomškovem trgu bile nazadnje obnovljene leta 1969. Takrat so namesto rimskih številk narisali kar črte, kar je moderno, a za zgodovinsko stavbo neprimerno.
Mecen Gorazd Šifrer in restavrator Aleš Lombergar sta uram s premerom kar 2,8 metra zdaj povrnila nekdanjo podobo. Pri rekonstrukciji sta namreč sledila načrtom dunajskega dvornega arhitekta Josefa Hillebrandta iz leta 1796, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor.
Hillebrandt je načrtoval zvonik z lepo klasicistično podobo, ki ima na vseh štirih straneh veliko uro s sinje modrim krogom na sredini.
Kako bo sinje modra barva videti na vrhu stolnice, preverili z maketo
Še preden so na zvonik namestili nove številčnice, so pripravili maketo, s katero so preverili, kako grafična podoba številčnice izgleda v naravni svetlobi. Vsega na računalniškem zaslonu namreč ni mogoče predvideti.
Maketa je imela natisnjeno številčnico na obeh straneh. Na eni so natisnili zelo natančen posnetek številčnice s Hillebrandtovega načrta, na drugi strani pa so številčnico izrisali bolj črkoslikarsko, brez zanimivih posebnosti, ki jih najdemo v prvotnem načrtu.
»Po odločitvi, da bomo uporabili grafično podobo, ki verno sledi avtorjevi risbi, smo naredili še nekaj zelo drobnih popravkov in se posvetili določitvi modrega odtenka, oziroma turkiznega odtenka osrednjega polja številčnice,« razlaga Lombergar.
Modra barva, v kateri se zrcalijo oblaki in nebo
Maketo številčnice so morali večkrat poskusno natisniti, da so dobili pravi odtenek modre barve. Ko so odtisnili maketo na posebno plastično ploščo, je bila barva zaradi nastavitev tiskalnika za odtenek drugačna, ko pa so enako barvo poskusno odtisnili z emajlom na steklo, se je spet močno spremenila.
»Zato smo morali izdelati kar štiri serije poskusnih odtisov z emajlom na steklo, ki so bili žgani v postopku kaljenja, da smo naposled umerili odtenek, ki smo ga želeli,« je povedal Lombergar.
Izbrali so namreč barvo pigmenta, ki je mlet iz pravega turkiza, torej poldragega kamna. Ta pigment je bil v uporabi v času nastanka načrta. »Z njim so slikarji slikali nebo,« pojasnjuje Lombergar.
Dodaja, da je barva turkiza modra, ki pa meji na zelenkasto, zato je njen izgled zelo odvisen od barve svetlobe: »Spreminja se med jutranjo zlato svetlobo, belo jasnino poldneva, sivino oblačnega vremena in je vsakič nekoliko drugačna. Ker je površina turkizno modrega polja bolj gladka od bele obrobe z rimskimi številkami, se v njem zrcalijo tudi nebo in oblaki.«
Od prve ideje do dokončanja je skupaj minilo devet mesecev
V zadnjih dneh novembra so zaključili projekt in na zvonik stolnice vrnili sijaj. Kot je pojasnil Lombergar, so nekaj dni še pustili gradbene odre, da je lahko urar odpravil napako na električnem mehanizmu. Ta je najbrž iz leta 1988 in je že dotrajan, zato ni zanesljiv ter se občasno pokvari.
6. decembra so odstranili tudi gradbene odre in od tedaj imajo mimoidoči neoviran pogled na številčnice s sinje modrim krogom in zlatimi kazalci.
»Ko boste odslej z radovednostjo zrli v nove številčnice in kazalce, upoštevajte, da točnost ure ni bila del našega projekta,« pojasnjuje Lombergar.
Načrt za obnovo naletel na dober odziv, prvi sredstva doniral mariborski župan
V začetku projekta je vzpostavil Facebook profil Rekonstrukcija številčnic ure na zvoniku mariborske Stolnice, ki je kmalu prejel veliko zanimanja in naklonjenih komentarjev.
Novo pozitivno presenečenje pa jih je doletelo, ko so preko medijev najavili donatorsko akcijo.
Projekt je bil namreč financiran v glavnem iz prostovoljnih prispevkov oseb in podjetij iz Maribora in širše. »Pridobivanje donatorjev je izredno naporno delo, ki ga je izvrstno opravil znani mariborski notar, habsburški vitez in častni konzul ter moj dolgoletni prijatelj Gorazd Šifrer,« je povedal Lombergar.
»Prvo nakazilo iz osebnega TRR izpeljal mariborski župan Saša Arsenovič, pri čemer je šlo za zelo lepo simbolno gesto naklonjenosti,« še dodaja. Nekaj denarja so na začetku leta pridobili tudi na razpisu Mestne občine Maribor za sofinanciranje projektov s področja kulture.
Projekt ne bi uspel brez znanja in izkušenj mojstrov, ki so sodelovali pri rekonstrukciji
Lombergar je za Mariborinfo povedal, da so pri številčnicah sodelovali s steklarskim podjetjem Resnik glass iz Krškega, kjer so po njihovih načrtih ukrojili pet stekel, ki sestavljajo vsako številčnico.
Vsaka od štirih številčnic je sestavljena iz petih delov, nalepljena na zid s posebnim lepilom in naknadno še privijačena s 16 vijaki.
»To zahtevno delo je opravil keramičar, mojster Jure Mesarič iz podjetja Kermes, s katerim smo sodelovali že lani pri uri na Prvi gimnaziji,« razlaga Lombergar.
Za izdelavo kazalcev so dolgo iskali mojstra, ki bi lahko sklepal glave in repe kazalcev. »Iskanje nas je pripeljalo do mojstra kleparja iz Laznice pri Limbušu,« dodaja restavrator.
»Žarko Šerc je bil za nas pravo odkritje. Šele njegovo znanje je omogočilo, da smo pristopili tudi k rekonstrukciji kazalcev, ki jih prvotno nismo imeli v načrtu,« je še povedal.
Šerc jih je nato napotil h kovaču Alojzu Vrbnjaku v Pekre, ki je skoval ročice kazalcev.
»In na koncu je treba kazalce tudi pozlatiti z zlatom v lističih, to je naredila restavratorka Silvana Veič,« je še povedal Lombergar in se na tem mestu zahvalil vsem sodelavcem in donatorjem.
Slavnostno otvoritev preložili na pomlad
Lombergar in Šifrer sta najprej načrtovala, da bo slavnostno odkritje novih številčnic na mestni praznik Maribora v začetku oktobra. »A zaradi zahtevnih in zamudnih testov, ki smo jih delali zaradi določitve odtenka turkizno modre, smo potrebovali več časa,« razlaga Lombergar.
Ker so delo zaključili že globoko v času koronskih omejitev druženja, so na predlog nadškofa Alojzija Cvikla slavnostni dogodek preložili na pomlad, ko se bomo lahko spet družili.
Odčitavanje časa zahteva več pozornosti
Ob tem poudarja, da so rekonstruirali podobo ure iz leta 1796, ko so bili kazalci oblikovani drugače in logično od današnjih. Omenja uro v Gradcu, kjer je urni kazalec dvakrat večji od minutnega.
»Redkokje v Sloveniji še najdemo ure, ki bi bile tako stare, zato nismo vajeni takratnih oblik,« pravi Lombergar. Odčitavanje časa iz takšnih ur namreč zahteva od mimoidočih več pozornosti.
»Rekonstruirana podoba številčnic in kazalcev nas uči, da nam razvoj ni prinesel samo tehničnih izboljšav orodja, vozil, pranja in ogrevanja ter komuniciranja, ampak je izpopolnil celo oblike urnih kazalcev.«
Nove številčnice kot darilo Mariborčanom
»Če sva uro na Prvi gimnaziji rekonstruirala iz ljubezni do najine šole, pa bova uro na stolnici rekonstruirala iz ljubezni do rodnega Maribora,« je avgusta še pred začetkom rekonstrukcije za Mariborinfo povedal Lombergar.
»Tako da je ta najin projekt predvsem darilo Mariborčanom, ki bodo morda ob pogledu na novo številčnico začutili, da se stvari v mestu urejajo in lepšajo za njih in za naše potomce,« je dodal.
»Ura, ki smo jo rekonstruirali, je v prvi vrsti namenjena spodbujanju našega odnosa do kulturne dediščine. Naša želja je, da bi nove številčnice in kazalci na stolnici postali eden od zaščitnih znakov našega mesta,« pravi.
